Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (4.551-4.575)
- dvókolónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) tisk. postavljen v dveh kolonah, stolpcih: dvokolonski stavek / na prvi strani je jubilantova dvokolonska slika slika v širini dveh kolon, stolpcev ♪
- dvókônčen -čna -o prid. (ọ̑-ó) fiz., v zvezi dvokončni vzvod vzvod, ki ima prijemališče sil na obeh straneh vrtišča ♪
- dvókoníčast -a -o prid. (ọ̑-í) ki ima dve konici: dvokoničasto šilo ♪
- dvókoníčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima dve konici: dvokoničen drog, kramp ♪
- dvókoráčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) kor., v zvezi dvokoračna polka polka, pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat ♪
- dvókótnik -a m (ọ̑-ọ̑) geom., v zvezi sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama ♪
- dvókovínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) teh. ki je iz dveh kovin: dvokovinska plošča, žica ♪
- dvókrák in dvókràk -áka -o prid. (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á) ki ima dva kraka: dvokraka lestev ♦ arhit. dvokrake stopnice dvoramne ♪
- dvókrílec -lca m (ọ̑-ȋ) 1. aer. dvokrilnik: športni dvokrilec 2. nav. mn., zool. žuželke z enim parom zakrnelih kril, Diptera ♪
- dvókrílen -lna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima dve krili: dvokrilna omara; dvokrilno okno; dvokrilna vrata / dvokrilno letalo ♪
- dvókrílnik -a m (ọ̑-ȋ) aer. letalo z dvojnimi krili: peljati se z dvokrilnikom ♪
- dvókróvnik -a m (ọ̑-ọ̑) zastar. dvokrilnik: potniški, trgovski dvokrovnik ♪
- dvókróžen -žna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. filat., navadno v zvezi dvokrožni žig žig, ki ima dve krožnici, med katerima je označba pošte: žigosati z dvokrožnim žigom 2. šah., navadno v zvezi dvokrožni turnir turnir, pri katerem igra vsak igralec z vsakim po dve partiji ♪
- dvókŕp -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄) bot. ki je iz dveh, krpam podobnih delov: dvokrpi listi ♪
- dvólastník -a m (ọ̑-í) zemljiški posestnik, ki ima zemljišče na obeh straneh državne meje: carinske olajšave za dvolastnike ♪
- dvólastníški -a -o prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na dvolastnike ali dvolastništvo: dvolastniške pravice; dvolastniško dovoljenje za prehod čez mejo / dvolastniško posestvo ♪
- dvólastníštvo -a s (ọ̑-ȋ) pojav ali dejstvo, da ima kdo zemljišče na obeh straneh državne meje: najprej je bilo treba rešiti vprašanje dvolastništva // redko dvolastniško posestvo: manjšanje števila zasebnih dvolastništev ♪
- dvólémežen in dvólêmežen -žna -o prid. (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-ȇ) ki ima dva lemeža: dvolemežni plug ♪
- dvóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star dve leti: dvoleten deček 2. ki traja dve leti: dvoleten spor / dvoletne izkušnje / dvoletna šola ◊ bot. dvoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj dve vegetacijski dobi ♪
- dvólétnica -e ž (ọ̑-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj dve vegetacijski dobi: enoletnice in dvoletnice ♪
- dvólíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) biol., min. ki nastopa v dveh oblikah: dvolične rudnine; dvolična snov; spolno dvolične živali ◊ geom. dvolična ravnina ravnina, ki se vidi v tlorisu z ene, v narisu pa z druge strani; obrt. dvolična pletenina pletenina, ki je na pravi in na narobni strani enaka ♪
- dvolíčen -čna -o prid. (ȋ) ki se kaže drugačnega, kot je: dvoličen človek; zmeraj je bil dvoličen // ki je dveh nasprotujočih si vrst; dvojen: dvolična morala; živeti dvolično življenje ● pog. igrati dvolično vlogo zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to ♪
- dvolíčnež -a m (ȋ) ekspr. dvoličen človek: na tak način so se vzgajali dvoličneži ♪
- dvolíčnik -a m (ȋ) ekspr., redko dvoličen človek: živeti je moral med samimi dvoličniki ♪
- dvolíčništvo -a s (ȋ) dvolíčnost: bil je nepriljubljen zaradi svojega dvoličništva ♪
4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651