Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (4.401-4.425)
- dvanájstič in dvánajstič prisl. (á; ȃ) pri ponavljanju ali v zapovrstju na dvanajstem mestu: dvanajstič prestavljen ♪
- dvanajstíja -e ž (ȋ) zgod. sodišče z dvanajstimi, navadno voljenimi prisedniki v fevdalni dobi: dvanajstija je izrekla sodbo ♪
- dvanajstína -e ž (í) 1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana // redko ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši 2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine ♪
- dvanajstínka -e ž (ȋ) redko del na dvanajst enakih delov razdeljene celote; dvanajstina: svojo dvanajstinko je že pri zapuščinski razpravi odstopil bratu ♪
- dvanajstínski -a -o (ȋ) pridevnik od dvanajstina: dvanajstinska delitev ♪
- dvanajstíški -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število dvanajst: dvanajstiški sistem ♪
- dvánajstléten in dvanájstléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star dvanajst let: dvanajstletni deček 2. ki traja dvanajst let: dvanajstletno obiskovanje šole ♪
- dvanájstnik -a m (ā) anat. začetni del tankega črevesa: dobiti, imeti čir na dvanajstniku ♪
- dvanajstórica -e ž (ọ̑) skupina dvanajstih oseb: od takratne dvanajstorice jih je ostala le še polovica; dvanajstorica vojakov ♪
- dvánajsttónski 1 in dvanájsttónski -a -o prid. (ȃ-ọ̑; á-ọ̑) težek dvanajst ton: dvanajsttonska železna konstrukcija // ki ima nosilnost dvanajst ton: dvanajsttonski kamion ♪
- dvánajsttónski 2 in dvanájsttónski -a -o prid. (ȃ-ọ̑; á-ọ̑) muz. ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: dvanajsttonski sistem; dvanajsttonska glasba; komponirati v dvanajsttonski tehniki ♪
- dvánajstúren in dvanájstúren -rna -o prid. (ȃ-ȗ; á-ȗ) ki traja dvanajst ur: dvanajsturni vojaški spopad; čakalo ga je nepretrgano dvanajsturno delo ♪
- dvátisočléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki traja dva tisoč let: narod z dvatisočletno kulturno tradicijo ♪
- dve... ali dvé... in dve... prvi del zloženk (ẹ̑) z izrazom ženskega ali srednjega spola nanašajoč se na število dve: dveleten, dvetretjinski ♪
- dvéléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star dve leti: dveleten otrok 2. ki traja dve leti: dveletna praksa / dveletna kmetijska šola ♪
- dvelétka -e ž (ẹ̑) dveletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: prvo leto dveletke je uspešno zaključeno ♪
- dvér -i ž (ẹ̑) nav. mn., star. vrata: odpreti, zapreti dveri; nastežaj odprte dveri; potrkati na dver; pren. Čemu nocoj si brez besed, čemu zapiraš srca dver? (A. Gradnik) ♪
- dvérce dvérc ž mn. (ẹ̑) manjšalnica od dver: odkleniti, odpahniti dverce ♪
- dvésto štev. neskl., stil. dvésto dvéstotih (ẹ̑) izraža število ali številko dvesto [200]: dvesto deset kilometrov; v dvesto letih ♪
- dvéstoléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja dvesto let: dvestoletno nasprotje med državama / do takšnih rezultatov so prišli na osnovi dvestoletnih izkušenj ♪
- dvétretjínski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) nanašajoč se na dve tretjini: zakon je bil sprejet z dvetretjinsko večino glasov ♪
- dvéúren -rna -o prid. (ẹ̑-ȗ) ki traja dve uri: utrdba je padla po dveurnem srditem boju; vlak ima dveurno zamudo ♪
- dvíg -a m (ȋ) glagolnik od dvigniti ali dvigati: a) pozdravil je z dvigom roke; dvig na prste / dvig ladje z morskega dna b) dvig cen; skrbeti za dvig produktivnosti dela / dvig zračnega pritiska, temperature c) nujno potreben je strokovni dvig kadrov č) dvig denarja v banki / knjiženje vlog in dvigov ♪
- dvigáč -a m (á) kdor kaj dviga: dvigači so dvignili mlaj na ramena ♦ lov. pes, ki dvigne, spodi divjad ♪
- dvigáča -e ž (á) zastar. dvigalo: dvigača je obstala v šestem nadstropju / iztirjeni vagon so dvignili z dvigačo dvigalko ♪
4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501