Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (4.401-4.425)



  1.      dvanájstič  in dvánajstič prisl. (á; ) pri ponavljanju ali v zapovrstju na dvanajstem mestu: dvanajstič prestavljen
  2.      dvanajstíja  -e ž () zgod. sodišče z dvanajstimi, navadno voljenimi prisedniki v fevdalni dobi: dvanajstija je izrekla sodbo
  3.      dvanajstína  -e ž (í) 1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana // redko ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši 2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine
  4.      dvanajstínka  -e ž () redko del na dvanajst enakih delov razdeljene celote; dvanajstina: svojo dvanajstinko je že pri zapuščinski razpravi odstopil bratu
  5.      dvanajstínski  -a -o () pridevnik od dvanajstina: dvanajstinska delitev
  6.      dvanajstíški  -a -o prid. () mat. ki ima za osnovo število dvanajst: dvanajstiški sistem
  7.      dvánajstléten  in dvanájstléten -tna -o prid. (-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star dvanajst let: dvanajstletni deček 2. ki traja dvanajst let: dvanajstletno obiskovanje šole
  8.      dvanájstnik  -a m (ā) anat. začetni del tankega črevesa: dobiti, imeti čir na dvanajstniku
  9.      dvanajstórica  -e ž (ọ̑) skupina dvanajstih oseb: od takratne dvanajstorice jih je ostala le še polovica; dvanajstorica vojakov
  10.      dvánajsttónski 1 in dvanájsttónski -a -o prid. (-ọ̑; á-ọ̑) težek dvanajst ton: dvanajsttonska železna konstrukcija // ki ima nosilnost dvanajst ton: dvanajsttonski kamion
  11.      dvánajsttónski 2 in dvanájsttónski -a -o prid. (-ọ̑; á-ọ̑) muz. ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: dvanajsttonski sistem; dvanajsttonska glasba; komponirati v dvanajsttonski tehniki
  12.      dvánajstúren  in dvanájstúren -rna -o prid. (-; á-) ki traja dvanajst ur: dvanajsturni vojaški spopad; čakalo ga je nepretrgano dvanajsturno delo
  13.      dvátisočléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki traja dva tisoč let: narod z dvatisočletno kulturno tradicijo
  14.      dve...  ali dvé... in dve... prvi del zloženk (ẹ̑) z izrazom ženskega ali srednjega spola nanašajoč se na število dve: dveleten, dvetretjinski
  15.      dvéléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star dve leti: dveleten otrok 2. ki traja dve leti: dveletna praksa / dveletna kmetijska šola
  16.      dvelétka  -e ž (ẹ̑) dveletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: prvo leto dveletke je uspešno zaključeno
  17.      dvér  -i ž (ẹ̑) nav. mn., star. vrata: odpreti, zapreti dveri; nastežaj odprte dveri; potrkati na dver; pren. Čemu nocoj si brez besed, čemu zapiraš srca dver? (A. Gradnik)
  18.      dvérce  dvérc ž mn. (ẹ̑) manjšalnica od dver: odkleniti, odpahniti dverce
  19.      dvésto  štev. neskl., stil. dvésto dvéstotih (ẹ̑) izraža število ali številko dvesto [200]: dvesto deset kilometrov; v dvesto letih
  20.      dvéstoléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja dvesto let: dvestoletno nasprotje med državama / do takšnih rezultatov so prišli na osnovi dvestoletnih izkušenj
  21.      dvétretjínski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na dve tretjini: zakon je bil sprejet z dvetretjinsko večino glasov
  22.      dvéúren  -rna -o prid. (ẹ̑-) ki traja dve uri: utrdba je padla po dveurnem srditem boju; vlak ima dveurno zamudo
  23.      dvíg  -a m () glagolnik od dvigniti ali dvigati: a) pozdravil je z dvigom roke; dvig na prste / dvig ladje z morskega dna b) dvig cen; skrbeti za dvig produktivnosti dela / dvig zračnega pritiska, temperature c) nujno potreben je strokovni dvig kadrov č) dvig denarja v banki / knjiženje vlog in dvigov
  24.      dvigáč  -a m (á) kdor kaj dviga: dvigači so dvignili mlaj na ramena ♦ lov. pes, ki dvigne, spodi divjad
  25.      dvigáča  -e ž (á) zastar. dvigalo: dvigača je obstala v šestem nadstropju / iztirjeni vagon so dvignili z dvigačo dvigalko

   4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA