Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (4.276-4.300)



  1.      dúniti  -em dov.) redko udariti, suniti: s pestjo ga je dunil / veter je dunil v vrata
  2.      dúo  -a m () muz. skladba za dve različni glasbili: duo za violino in violončelo // izvajanje take skladbe: vadita duo / bila sta izredno uigran duo / nastopata v duu
  3.      duodécima  -e ž (ẹ̑) muz. interval v obsegu dvanajstih diatoničnih stopenj: zaigrati duodecimo // dvanajsta diatonična stopnja glede na dani ton
  4.      duodecimálen  -lna -o prid. () mat. dvanajstiški: duodecimalni sistem
  5.      duodenálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na duodenum: duodenalni ulkus / duodenalna sonda
  6.      duodénum  -a m (ẹ̑) anat. dvanajstnik
  7.      dúodióda  -e ž (-ọ̑) elektr. elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi
  8.      duóla  -e ž (ọ̑) muz. delitev tridelne enote v taktu na dva enaka dela: duole in triole povzročajo izvajalcem pogosto težave
  9.      duopól  -a m (ọ̑) ekon. položaj na trgu, kadar prodajata določeno blago samo dva ponudnika
  10.      dúpelce  -a [pǝl] s (ū) manjšalnica od duplo
  11.      dúplar  -ja m () 1. žival, ki gnezdi in prenočuje v drevesnih duplinah: s trkanjem na debla je preganjal duplarje ♦ zool. divji golob, ki gnezdi v drevesnih duplinah, Columba oenas 2. kdor lovi polhe po duplinah, duplih: duplarji so se odpravili na lov
  12.      dúplast  -a -o prid. (ú) ki ima duplino, duplo: duplasta vrba; duplasto deblo
  13.      dúplati  -am nedov. () redko loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe
  14.      dúpleks  -a m () 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; neskl. pril.: dupleks telegrafija ♦ papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi
  15.      duplicitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. dvojnost, podvojenost: dupliciteta mnenj; dupliciteta norm
  16.      duplíka  -e ž () knjiž. odgovor na repliko: replik in duplik ni bilo ne konca ne kraja
  17.      duplikát  -a m () drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta, dvojnik: izdati duplikat osebne izkaznice; naredili so mu duplikat zaključnega spričevala; duplikat ključa
  18.      duplikáten  -tna -o () pridevnik od duplikat: duplikatni ključi
  19.      duplína  -e ž (í) z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; votlina: pred duplino se je zbrala množica ljudi; skalna, zemeljska duplina ♦ anat. trebušna, ustna duplina // votlina v deblu: ptiči gnezdijo v duplinah; drevesna duplina
  20.      duplínast  -a -o prid. (í) redko poln duplin: duplinasto deblo
  21.      duplírati  -am nedov. in dov. () knjiž. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo, podvajati: nevarno je, da bi se z ustanovitvijo te sekcije delo dupliralo
  22.      dúplja  -e ž (ū) star. votlina, duplina: nastanil se je v vlažni, temni duplji; srečala sta se pred vhodom v skalno dupljo / duplja v stari hruški / skozi duplje v strehi so prodirali posamezni sončni žarki odprtine, luknje
  23.      dúplo  -a s (ú) 1. votlina v deblu; duplina: sršeni so se kar usuli iz dupla; ptiči si delajo gnezda v duplih / drevesno duplo 2. zastar. votlina: prenočil je v vlažnem skalnem duplu
  24.      dúr  -a m () 1. muz. diatonična lestvica s poltonoma med 3. in 4. ter 7. in 8. stopnjo: včasih se še zmoti in preide iz enega dura v drugi; igrati v duru / godalni kvartet v D-duru / zmeraj mu je bil bolj pri srcu veseli, zanosni dur kot pa otožni mol; pren., šalj. smrčal je v vseh durih in molih 2. knjiž. veselo, živahno razpoloženje: iz pesmi zveni dur; prebral je množico knjig, napisanih v duru in v molu
  25.      dúra  -e ž (ū) prosu podobno tropsko žito: kaša iz dure

   4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA