Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (4.251-4.275)



  1.      duhóvstvo  -a s (ọ́) star. 1. duhovniki: nižje, višje duhovstvo; plemstvo in duhovstvo 2. duhovniški poklic: odločil se je za duhovstvo
  2.      duhóvščina  -e ž (ọ́) duhovniki: svetna in redovna duhovščina; duhovščina ljubljanske nadškofije; politično življenje je bilo pod močnim vplivom duhovščine
  3.      duhtênje  -a s (é) glagolnik od duhteti: duhtenje cvetja
  4.      duhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: šmarnice opojno duhtijo; vse duhti in cvete; brezoseb. duhtelo je po lipovem cvetju duhtèč -éča -e: duhteči cvetovi; duhteča pokrajina; duhteče pecivo
  5.      dukát  -a m () zlat kovanec, zlatnik: dukati so zažvenketali; polna mošnja dukatov / plačal je trideset dukatov kazni; zapraviti zadnji dukat / beneški, florentinski dukat ♦ num. dvojni dukat ki ima težo in vrednost dveh dukatov
  6.      dukatón  -a m (ọ̑) num. nizozemski srebrnik, kovan od 16. do 18. stoletja: dukati in dukatoni
  7.      dúktus  -a m () knjiž. način, značilnosti pisave: avtorja izdaja že sam duktus; pren. celotni duktus enodejanke je izveden z izrednim posluhom; duktus fabule
  8.      dúlar  -ja m () zastar. votlina, navadno v skalah: ptiči so se poskrili po dularjih in gošči ◊ zool. črni dular srednje velika ptica selivka, po hrbtu črne, po trebuhu bele barve, Squatarola squatarola; severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Charadrius morinellus
  9.      dulcineja  gl. dulčineja
  10.      dúlčast  -a -o prid. () po obliki podoben dulcu: dulčaste ustnice
  11.      dúlček  -čka m () manjšalnica od dulec: dulček je nastavil k ustnicam in pil
  12.      dulčinéja  in dulcinéja -e [druga oblika tudi -lsi-] ž (ẹ̑) šalj. dekle, ljubica: kdaj nam boš predstavil svojo dulčinejo? zelo je zagledan v svojo dulčinejo
  13.      dúlec  -lca m () cevasti končni del kake priprave, posode: pograbil je steklenico in porinil dulec med ustnice; dulec pipe je imel v ustih tudi med govorjenjem; držati steklenico za dulec / dulec pri balončku // kljunast podaljšek posode za zlivanje tekočine: piti po dulcu; golida, skodelica z dulcem
  14.      dúlo  -a s (ú) redko izbočeni del klobuka; štula: jabolka so nabirali v dulo in v rokave
  15.      dúma  -e ž (ú) 1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum 2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo
  16.      dumdúm  neskl. pril. () v zvezi dumdum krogla krogla naboja za lahko orožje z narezanim ali vdolbenim vrhom: dumdum krogla mu je razcefrala nogo
  17.      dumdúmka  -e ž () pog. dumdum krogla: očitno je bilo, da je rano naredila dumdumka; dumdumka mu je raztrgala čelo
  18.      dúmka  -e ž (ū) lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: največkrat so peli dumke
  19.      dumper  -ja [dám-] m () grad. stroj za izkopavanje, nakladanje, odvažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: bagri in dumperji
  20.      dumping  -a [dám- in dúm-] m (; ) ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga: izvajati dumping; napovedali so dumping z lesom in žitom; dumping trgovskega blaga; neskl. pril.: dumping cene
  21.      dumpinški  -a -o [dám- in dúm-] prid. (; ) nanašajoč se na dumping: dumpinške cene / dumpinško blago
  22.      dúnajčan  -a m (ú) 1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve, ki se goji zaradi mesa in krzna: beli, modri dunajčan 2. čeb. panj s povprek nameščenimi sati v treh enako velikih nadstropjih: imel je lep čebelnjak s sedemdesetimi dunajčani
  23.      dúnajka  -e ž (ú) agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi; napoleonovka
  24.      dúnajski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Dunaj: posedal je po dunajskih gostilnah; dunajska katedrala; dunajsko nočno življenje / pogosto se spominja svojih dunajskih večerov / dunajski seženj nekdaj dolžinska mera, 1,896 m; dunajski valček ♦ gastr. dunajski zajtrk topla pijača, jajce, pecivo in premaz; dunajski zrezek paniran in ocvrt zrezek; gost. dunajska strežba strežba, pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih
  25.      dúnajščina  -e ž (ú) za Dunaj značilna govorica: nagovoril jo je v čisti dunajščini

   4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA