Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (4.101-4.125)
- drvênje -a s (é) glagolnik od drveti: drvenje vlaka / zaustaviti usodno drvenje v novo vojno ♪
- drvénost -i ž (ẹ̑) ekspr. nerodnost, okornost: bila je je sama drvenost ♪
- drvéti -ím nedov. (ẹ́ í) zelo hitro se premikati: avtomobili drvijo po cesti; vlak drvi proti postaji; drveti na konju, na smučeh; otroci drvijo za vozom; drveti z avtomobilom; drvi kot za stavo; drvi kakor vihar / ekspr. ljudje so kar drveli na veselico hiteli, drli ∙ ekspr. drvi za vsako novotarijo se navdušuje zanjo, jo sprejme // ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drveti v nesrečo, v pogubo drvèč -éča -e: drveč v dolino; drveč voz ♪
- dŕvež -a m (ȓ) redko hitenje, vrvež: živeti sredi mestnega drveža ♪
- drvíšče -a s (í) gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv ♪
- drvíti -ím nedov. (ȋ í) 1. star. poditi, goniti: drviti tatove / pazi, da ne boš konja preveč drvil; pren. neusmiljena usoda ga drvi po svetu 2. zelo hitro se premikati; drveti: vlak drvi proti postaji; drviti za vozom; zasledovalci so se drvili za njim ♪
- drvníca -e ž (í) 1. nar. belokranjsko drvača, drvarica: oditi z drvnico na rami v gozd 2. redko drvarnica: spraviti drva v drvnico ♪
- drvník -a m (í) gozd. gozd z drevjem, primernim samo za drva: bukov, gabrov drvnik ♪
- dŕvo -a s (ŕ) 1. nar. poleno: v peči je prasketalo suho drvo 2. slabš. neroden, okoren človek: tako drvo je, ničesar ne razume / kot psovka zgani se, drvo ♪
- drvojédka -e ž (ẹ̑) redko hišna goba: drvojedka je napadla les ♪
- drvolázec -zca m (ȃ) zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis ♪
- drvonítka -e ž (ȋ) teh. tkanina z vtkanimi lesenimi paličicami: opažiti steno z drvonitko; zastor iz drvonitke ♪
- drvosèk in drvosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva: gost drvosek 2. zastar. drvar: zagoreli drvoseki ♪
- drvóšec -šca m (ọ́) nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva: iti v drvošec napravljat drva // gozd sploh: temni smrekovi drvošci ♪
- drvótan -a m (ọ̄) nar. prostor na dvorišču za sekanje, cepljenje drv: Škerget si je zvijal cigareto in se pogovarjal z otroki na drvotanu ob drvarnici (F. Godina) ♪
- drzálnik -a m (ȃ) gozd. orodje za drzanje ♪
- drzálo -a s (á) gozd. orodje za drzanje ♪
- dŕzanje -a s (r̄) glagolnik od drzati: drzanje debla / drzanje lesa / slišati je bilo le posamezne krike in drzanje s čevlji ♪
- dŕzati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. gozd. odstranjevati lubje in ličje z debla, ko ni muževno: delavci so drzali okroglice / drzati les odstranjevati ličje z olupljenega lesa 2. redko grebsti, kopati: konji nenehno drzajo s kopiti po tleh; drzati listje izpod jasli dŕzan -a -o: drzan les ♪
- dŕzek -zka -o prid. (ŕ) knjiž. drzen, predrzen: med sošolci je bil eden najbolj drzkih; v družbi ni bil priljubljen, ker je bil tako zelo drzek ♪
- dŕzen -zna -o prid., dŕznejši (ŕ r̄) 1. ki si upa storiti kaj kljub nevarnosti: drzen akrobat; v globino so se spustili samo najbolj drzni fantje; volkovi so postajali vse bolj drzni / drzen skok; to je bila izredno drzna vožnja // ki izraža neustrašenost, pogum: drzna hoja; drzne oči 2. ki si v odnosu do ljudi preveč upa; predrzen: fant je bil zelo drzen v besedah / dobival je drzne, skoraj nesramne dopise / zastar., kot vljudnostna fraza oprostite, da sem tako drzen, s kom imam čast (govoriti)? 3. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: most se pne v drznem loku; delati drzne sklepe; drzna metafora, misel; uspeh je presegel še tako drzna pričakovanja / dame v drznih dekoltejih dŕzno prisl.: drzno gledati; drzno izveden napad; klobuček nosi drzno postrani; preveč drzno so se obnašali dŕzni -a -o sam.: drznemu je vse mogoče ♪
- dŕzkost -i ž (ŕ) knjiž. drznost, predrznost: drzkost njegovih besed me je močno prizadela ♪
- dŕznež -a m (ȓ) ekspr. drzen človek: po tej poti si upajo le največji drzneži; napad na postojanko je organizirala skupina drznežev // predrzen človek: drzneža je udarila po licu; pri znanstvenem delu je velik drznež ♪
- dŕzniti si -em si in dŕzniti se -em se dov. (ŕ ȓ) z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: pred vsemi si je drznil lagati; kako si le drzne pisati o stvari, ki je sploh ne pozna; beg je bil tvegan, zato si ni drznil pobegniti / ne drzni si nikoli več storiti kaj takega / zastar., kot vljudnostna fraza oprostite, da si vas drznem vprašati ♪
- drznogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. ki drzno gleda: spomnil se je na tistega drznogledega oficirja ♪
3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201