Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (3.976-4.000)



  1.      drúgič  prisl. (ū) 1. pri ponavljanju na drugem mestu: drugič se oženiti // ob naslednji, drugi priložnosti: včasih se šali, drugič kriči; pogovorila se bova kdaj drugič / nauči se do drugič prihodnjič ∙ kaznuj ga, da bo vedel za drugič da ne bo še kdaj kaj takega počel, storil 2. v zapovrstju na drugem mestu: knjiga obravnava 1. gospodarske, 2. [drugič] politične razmere
  2.      drúgikrat  prisl. (ū) pri ponavljanju na drugem mestu; drugič: že drugikrat se peljem tod // ob drugi(h) priložnosti(h): pa drugikrat kaj več o tem; drugikrat se jezi, danes pa je miren
  3.      drugjé  prisl. (ẹ̄) izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja: sedi sem, drugje ni prostora; kje drugje bi več pomenil; tako kot tu ni nikjer drugje; njene misli so vse drugje / ne tu, nekje drugje je njegov pomen
  4.      drugo...  prvi del zloženk nanašajoč se na drug prid.: drugobarven, drugosmeren; drugopasemski, drugoverka
  5.      drugo...  ali drúgo... in drugo... prvi del zloženk (ū) nanašajoč se na drugi: drugonadstropen; drugokategornik, drugouvrščen; drugoinstančen
  6.      drugobárven  -vna -o prid. () ki je druge, drugačne barve: drugobarvne proge na čevljih; našitki iz drugobarvnega blaga / drugobarvno dekle drugopoltno dekle
  7.      drugobít  -i ž () filoz. bit zunaj človeka: stvarnost kot drugobit
  8.      drugóč  prisl. (ọ̑) zastar. drugič: drugoč zaklicati
  9.      drugód  prisl. (ọ̄) 1. izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja: drugod bolj skrbijo za izobrazbo; njegove misli so drugod drugje 2. izraža drug kraj pri premikanju iz kake smeri: on ni od tod, je od drugod; išči tod, ne drugod; od drugod prenesen / vrača se iz družbe ali od kod drugod
  10.      drugódnji  -a -e prid. (ọ̄) redko ki je od drugod: drugodnjih izdelkov sploh ne marajo
  11.      drúgoinstánčen  -čna -o prid. (ū-) nanašajoč se na drugo, višjo instanco: drugoinstančni državni organ ♦ jur. drugoinstančno sodišče sodišče druge stopnje
  12.      drugojezíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na drug jezik: drugojezični narodi / drugojezičen tekst
  13.      drúgokategórnik  -a m (ū-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji: turnirja se je udeležilo več prvokategornikov in drugokategornikov
  14.      drúgokrat  prisl. (ū) zastar. ob drugi(h) priložnosti(h); drugikrat: če danes ne, pa drugokrat; kadar je v stiski, pride, drugokrat pa ne
  15.      drugolétnik  -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj drugega letnika: takrat je bil drugoletnik na pravni fakulteti; drugoletnik gimnazije 2. otrok ali žival v drugem letu starosti: že drugoletnik precej dobro ve, kaj sme in česa ne
  16.      drúgoligáš  -a m (ū-á) žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši
  17.      drúgonagrajênec  -nca m (ū-é) kdor dobi drugo nagrado: čestitati drugonagrajencu
  18.      drugonároden  -dna -o prid. (á) nanašajoč se na drug narod: drugonarodna ljudstva / drugonarodna revolucionarna gibanja
  19.      drugopís  -a m () zastar. dvojnik, duplikat
  20.      drúgoplasíran  -a -o prid. (ū-) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim
  21.      drugopólten  -tna -o [t] prid. (ọ̑) ki je druge polti, rase: drugopoltni ljudje; drugopoltno pleme
  22.      drúgorazréden  -dna -o prid. (ū-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu: drugorazredno sadje // ekspr. slabši, manjvreden: predvajajo same drugorazredne filme; drugorazreden pisatelj / redko drugorazreden pomen stranski, postranski
  23.      drugoréden  -dna -o prid. (ẹ̑) redko drugorazreden: drugoredno umetniško delo
  24.      drugoródec  -dca m (ọ̑) knjiž. kdor je drugega rodu, druge narodnosti: tudi drugorodce so prijazno sprejeli v svojo sredo; poročiti se z drugorodcem / v ta kraj še ni stopila noga drugorodca človeka od drugod, tujca
  25.      drugoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti: priznati jezikovne pravice drugorodnemu prebivalstvu 2. redko drugačen, različen: upoštevati tudi drugorodno, nasprotno mišljenje

   3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA