Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (3.726-3.750)



  1.      dríblanje  -a s () glagolnik od driblati: duhovito, spretno driblanje
  2.      dríblati  -am nedov. () žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C
  3.      dríbler  in dríblar -ja m () žarg., šport. kdor preigrava, dribla: bil je najboljši dribler v moštvu
  4.      dríbling  -a m () žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi
  5.      dríča  -e ž (í) zastar. drsalnica, drsnica: otroci so imeli gladko dričo
  6.      dríčanje  -a s () glagolnik od dričati: po napornem dričanju po spolzkem bregu jim je počitek dobro del / kmalu se bo začelo dričanje po snegu in ledu
  7.      dríčast  -a -o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta
  8.      dríčati  -am nedov. () redko drčati, drseti: pod vrhom je padel in začel dričati navzdol dríčati se nar. gorenjsko drsati se ali smučati se: dričati se po ribniku; dričal se je v družbi dobrih smučarjev; otroci so se ves dan dričali po hribu / gamsi se dričajo po strminah
  9.      dríčav  -a -o in dričàv -áva -o prid. (í; á) redko drsen, spolzek: hoditi po dričavi poti
  10.      drífter  -ja m () navt. ribiška ladja z vlačilnimi mrežami
  11.      dríftski  -a -o () pridevnik od drifter: driftska mreža
  12.      dríl  -a m () urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem: vojaški dril; ekspr. dril v latinski slovnici
  13.      drílati  -am nedov. () žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop
  14.      drìn  in drín medm. (; ) posnema glas zvonca, strune: drin, drin, drin, pojejo strune; sam.: drin drin tramvajev
  15.      driopítek  -a m () antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov
  16.      dríska  -e ž () 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna
  17.      driskáč  -a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi
  18.      drískati  -am nedov. ( ) redko imeti drisko: otrok driska in bruha
  19.      drískav  -a -o prid. () nanašajoč se na drisko: driskav bolnik / driskavo blato
  20.      drískavost  -i ž () pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost
  21.      drístavec  -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec
  22.      dristílen  -lna -o prid. () star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj
  23.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir
  24.      dristíti  -ím nedov. ( í) star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: dristiti bolnika
  25.      drístlja  -e ž () med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka

   3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA