Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (3.576-3.600)


  1.      dréganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od dregati: veliko dreganja je bilo treba, preden so ga spravili pokonci / šele po večmesečnem dreganju je bila prošnja rešena ♪
  2.      drégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. s koncem česa narahlo suvati: drobne veje so ga dregale v obraz; dregati s palico v rov; dregajo se s komolci // preh. nadlegovati, dražiti z dreganjem: kar naprej ga drega in beza; dregala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zbadal in dregal ga je z ostrimi besedami 2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: dregala je vanj, dokler ni začel govoriti ♪
  3.      dregljáj  -a m (ȃ) rahel sunek s koncem česa: začutil je nenaden dregljaj v hrbet ♪
  4.      drégniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s koncem česa narahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora ∙ ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje 2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo ♪
  5.      drèk  drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku // malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival 3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka 4. nizko, v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo 5. nizko, v medmetni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava! ● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  6.      drekáč  -a m (á) nizko 1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani 2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je ♪
  7.      drêkast  -a -o prid. (é) vulg. umazan: drekast otrok ♪
  8.      drekáti  -ám nedov. (á ȃ) vulg. prostaško, grdo govoriti: v gostilni so na vso moč drekali ♪
  9.      drêkec  -kca m (ē) manjšalnica od drek: na ogledalu je bilo polno mušjih drekcev / ekspr. ne razburjaj se za tak drekec ♪
  10.      drekobŕbec  -bca m (ȓ) 1. govnač, govnobrbec: drekobrbec se je preril skozi govno; rijejo po blatu kakor drekobrbci 2. nizko neprijeten, zoprn človek: spet se je vtaknil vmes ta drekobrbec / kot psovka molči, drekobrbec ♪
  11.      drémalica  -e ž (ẹ́) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček ♪
  12.      dremálo  -a s (á) ekspr. kdor (rad) dremlje: spat pojdi, dremalo ♪
  13.      drémanje  tudi dremánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od dremati: zbuditi se iz dremanja ♪
  14.      drémati  -ljem, in drémati tudi dremáti -am nedov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem: oče dremlje; v vlaku je vso pot dremal; dremala je z napol zaprtimi očmi / šel je malo dremat; s smiselnim osebkom v dajalniku: začelo se mu je dremati; komur se dremlje, naj gre spat; pren., pesn. hiše so tiho dremale; nad pokrajino dremlje težek, oblačen dan 2. ekspr. biti prisoten, a nedejaven: strasti so ves čas le dremale v njem; v tem človeku je dremala neka strašna odločnost dremáje: dremaje se pogovarjati; še napol dremaje nam je odprl dremajóč -a -e: dremajoči čuti; dremajoči sopotniki so se prebudili ♪
  15.      dremàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se mu dremlje: po prečuti noči je bila čudno dremava; v službo je odšel še ves dremav zaspan / dremave oči / dremava melodija ki povzroča željo, potrebo po spanju; pren. dremava luč; zvonec je presunljivo zvonil v dremavo noč dremávo prisl.: dremavo pripovedovati ♪
  16.      dremávec  tudi drémavec -vca m (ȃ; ẹ́) 1. ekspr. kdor dremlje: govoril je tako glasno, da je zdramil celo dremavce v zadnjih vrstah 2. star. dremavica: planiti iz dremavca / na gorki peči se ga je lotil dremavec ♪
  17.      dremávh  -a m (ȃ) ekspr. kdor (rad) dremlje ♪
  18.      dremávhati  -am nedov. (ȃ) ekspr. zadovoljno dremati: stražarji so dremavhali v toplem bunkerju ♪
  19.      dremávica  -e ž (ȃ) stanje med budnostjo in spanjem: prebuditi se, predramiti se iz dremavice; pogrezati se v dremavico // želja, potreba po spanju: dremavica se me loteva, polašča; dremavica ga je premagala ♪
  20.      dremávičen  -čna -o prid. (ȃ) tak kot v dremavici: dremavičen sen ♪
  21.      dremávka  -e ž (ȃ) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček ♪
  22.      dremávost  -i ž (á) dremavica: zbuditi se iz dremavosti; glasba ga je zazibala v prijetno dremavost / vsa dremavost ga je minila; pren. politična dremavost ♪
  23.      drémec  -mca m (ẹ̄) star. dremavica: v dremcu poslušati ♪
  24.      drémež  -a m (ẹ̑) 1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža // želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža 2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež ♪
  25.      dremljív  -a -o prid. (ȋ í) redko dremav: dremljivi otroci ♪

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA