Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (3.551-3.575)


  1.      dražíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. zviševati ceno: meso kar naprej dražijo / življenje se zmeraj bolj draži 2. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi: mi bomo dražili travnik, sosedovi pa njive; dražiti za koga drugega ♪
  2.      dražíti  in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča // razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost 2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala 3. redko hujskati, podpihovati: dražil je ravnatelja proti meni dražèč -éča -e: dražeč nemir; dražeča snov ♪
  3.      dražljáj  -a m (ȃ) vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma: živci prenašajo, prevajajo, sprejemajo dražljaje; reagirati na dražljaje; biti občutljiv za dražljaje; notranji, zunanji dražljaj; zaznavanje dražljajev / čutni, slušni, svetlobni dražljaj; fizični, mehanski dražljaji / erotični dražljaj ♪
  4.      dražljájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dražljaj: dražljajski pogoji ♦ psih. dražljajski prag najnižja jakost dražljaja, ki še povzroči občutek ♪
  5.      dražljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // redko razdražljiv, razburljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival 2. redko občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik dražljívo prisl.: vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske ♪
  6.      dražljívec  -vca m (ȋ) kdor koga draži, razburja: razgnal je hujskače in dražljivce ♪
  7.      dražljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od dražljivec ♪
  8.      dražljívost  -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja ♪
  9.      drážnica  -e ž (ȃ) nar. odtočni jarek: na močvirnem svetu so naredili veliko dražnic ♦ gozd. odtočni jarek ob robu gozdne ceste kot podaljšek dražnika ♪
  10.      drážnik  -a m (ȃ) nar. odtočni jarek: dražnik na cesti ni bil očiščen ♦ gozd. poševni odtočni jarek na gozdnih cestah ♪
  11.      dŕča  -e ž (ŕ) plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino: spuščati hlode po drčah; še dolgo po neurju se je kotalilo kamenje po drči; pot so nadaljevali kar po drči // teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: lesena drča; transportne drče ◊ gozd. žična drča žičnica z eno vrvjo, po kateri drsi tovor zaradi lastne teže; navt. drča (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje; sanišče ♪
  12.      drčánje  -a s (ȃ) glagolnik od drčati: drčanje ladje po vodni gladini / hoja po razmočenem pobočju je bila eno samo drčanje ♪
  13.      dŕčast  -a -o prid. (ŕ) redko podoben drči: hoditi po drčastih poteh / ekspr. drčast obraz zguban, razoran ♪
  14.      drčáti  -ím nedov. (á í) 1. hitro se premikati: vozovi in avtomobili so drčali po gladki cesti; drčali smo, da so nas komaj dohajali / drčati po strmini // lahkotno se premikati po gladki površini; drseti: ladja je urno drčala prek valov / solze mu drčijo po licih tečejo, polzijo 2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drči; na poledeneli poti mu je močno drčalo; volom drči 3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drčati v polom, propad / ko so ga izključili iz šole, je naglo drčal navzdol propadal drčèč -éča -e: drčeči vozovi; drčeče stopnice ♪
  15.      drčàv  -áva -o prid. (ȁ á) drsen, spolzek: spuščali so se po drčavem bregu ♪
  16.      drčljív  -a -o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila vsa blatna in drčljiva ♪
  17.      dŕdra  -e ž (ȓ) 1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja: vrteti drdro 2. ekspr. kdor hitro in mnogo govori: srečal je tisto sosedovo drdro ♪
  18.      drdrálo  -a s (á) šalj. kar drdra, ropota: otroci so se kar gnetli okrog vrtiljaka, okrog tistega starega drdrala ♪
  19.      drdránje  -a s (ȃ) glagolnik od drdrati: drdranje motorjev, strojnic / drdranje vlakov / mehanično drdranje pesmi / prostor je bil poln brbljanja in drdranja ♪
  20.      dŕdrast  -a -o prid. (ȓ) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrasta ženska ♪
  21.      drdráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila 2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so drdrali vozovi; vlaki neprestano drdrajo skozi mesto 3. ekspr. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec kar drdra zadnjo lekcijo / govornik je drdral svoj govor // slabš. hitro in mnogo govoriti: babe so neprestano drdrale drdráje: drdraje se voziti drdrajóč -a -e: drdrajoča kočija; prisl.: drdrajoče govoriti ♪
  22.      drdràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrav otrok ♪
  23.      drdrávka  -e ž (ȃ) redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja ♪
  24.      dreadnought  -a [drédnot] m (ẹ̑) voj., nekdaj velika, zelo oklopljena vojna ladja, oborožena s težkimi topovi: uporaba dreadnoughtov v prvi svetovni vojni ♪
  25.      drédža  -e ž (ẹ̑) rib. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna; strgača, draga ♪

   3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA