Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (3.451-3.475)


  1.      drágec  -gca m (ȃ) ekspr. drag, ljubljen človek: to je moj dragec / kot nagovor sedi k meni, dragec / iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo ♪
  2.      drágica 1 -e ž (ȃ) ekspr. draga, ljubljena ženska: naša dragica je zbolela / kot nagovor pojdi z menoj, dragica / iron. motiš se, dragica ♪
  3.      drágica 2 -e ž (á) manjšalnica od draga1: na dnu dragice je bil studenec ♪
  4.      dragínja  -e ž (ȋ) gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin: tam je velika draginja; nastala je draginja in pomanjkanje; draginja jih tare / draginja še vedno narašča // visoke cene: gostilna je znana po lepih prostorih in po draginji ♪
  5.      dragínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na draginjo: draginjski časi / draginjska doklada v stari Jugoslaviji doklada, ki se dodaja zaradi draginje ♪
  6.      dragocén  -a -o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ́) 1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma 2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: dragocena žrtev; skrbno je gojil to dragoceno čustvo; dragoceno prijateljstvo / ekspr.: zapravljati dragoceni čas; tekmovalci so si priborili dve dragoceni točki / dragocen človek / z dajalnikom spomin na umrlo mater mu je dragocen drag, ljub // ki daje, prinaša dobro, korist: dragocen podatek; nepristranska kritika je dragocena; opravil je dragoceno delo / dragocene izkušnje; nuditi dragoceno pomoč ♪
  7.      dragocénost  -i ž (ẹ́) kar je dragoceno: prodala je prstan, zapestnico in še nekaj drugih dragocenosti; zapravil je vse družinske dragocenosti / ekspr. ta človek je za nas prava dragocenost / zagovarjati dragocenost materinščine ♪
  8.      dragoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki stane veliko denarja; drag: dragoletno blago / ta trgovina je precej dragoletna ♪
  9.      dragolétnik  -a m (ẹ̑) zastar. oderuh, špekulant: družil se je samo še z dragoletniki in zmikavti ♪
  10.      dragoljúbec  -bca m (ȗ) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: Hitela sva čez hrib in plan in dragoljubce trgala (Ch. Dickens - O. Župančič) ♪
  11.      drágoman  -a m (ȃ) v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač: kot dragoman je veliko potoval ♪
  12.      dragonáda  -e ž (ȃ) zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade ♪
  13.      dragónar  -ja m (ọ̑) 1. dragonec: oddelek dragonarjev // ekspr. postavna, navadno tudi odločna ženska: ta ženska je pravi dragonar 2. pas na hrbtni strani oblačila, prišit samo na koncih: plašč z dragonarjem ♪
  14.      dragónec  -nca m (ọ̑) nekdaj vojak konjeniške enote: potrdili so ga k dragoncem; četa dragoncev; pije ko dragonec veliko, zelo ♪
  15.      dragónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dragonec: dragonski polk, poročnik ♪
  16.      dragóst  in drágost -i ž (ọ̑; á) lastnost dragega: ob tolikšni dragosti bi moralo biti blago kvalitetnejše / dragost časa ♪
  17.      dragôta  -e ž (ó) star. 1. draginja: v deželi je velika dragota 2. dragocenost: prinesel je veliko dragih dišav in drugih dragot ♪
  18.      dragôten  -tna -o prid. (ó) star. dragocen: dragotna zaponka ♪
  19.      dragotína  -e ž (í) knjiž. dragocenost: denarja in dragotin je imela v izobilju; zbirati dragotine; izložba z dragotinami / ta pesem je velika dragotina ♪
  20.      dragotínar  -ja m (ȋ) knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit: kupuje zmeraj pri istem dragotinarju; stanovanje se je svetilo kakor izložba kakega dragotinarja ♪
  21.      dragotínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dragotinarje ali dragotinarstvo: dragotinarski izdelek; dragotinarska delavnica ♪
  22.      dragotínje  -a s (ȋ) knjiž., redko dragocenosti, nakit: v skrinji je bila zlata ogrlica in drugo dragotinje ♪
  23.      dragováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. ljubkovati, božati: ljubili so ga in dragovali ♪
  24.      dragúlj  -a m (ū) 1. drag kamen: prstan z dragulji; oko se ji lesketa kot dragulj 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: ta človek je pravi dragulj; njegov roman je eden najlepših draguljev slovenske proze ♪
  25.      dragúljar  -ja m (ȗ) kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne: pogoditi se z draguljarjem; draguljarji so jo popolnoma uničili ♪

   3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA