Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (3.251-3.275)



  1.      dotacíjski  in dotácijski -a -o (; á) pridevnik od dotacija: dotacijska vsota; dotacijska sredstva
  2.      dotákati  -am nedov. () dodatno, zraven natakati: dotakati vino v kozarce
  3.      dotakljív  -a -o prid. ( í) ki se da dotakniti: strop od tal ni dotakljiv
  4.      dotakníti se  in dotákniti se -em se dov. ( á) 1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; nalahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila // ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil ∙ ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade 2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev 3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti
  5.      dotakráten  -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal do takrat: dotakratno društveno delovanje; dotakratno razlaganje mednarodnih dogodkov / dotakratni vzponi naših alpinistov
  6.      dotálen 1 -lna -o prid. (ā) ki sega do tal: dotalna obleka; stala je pred velikim dotalnim ogledalom / dotalni pokloni
  7.      dotálen 2 -lna -o prid. () jur. nanašajoč se na doto: dotalna pogodba / dotalno premoženje, zemljišče
  8.      dotêči  -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje ∙ njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl
  9.      dotedánji  -a -e prid. (ā) ki je bil, obstajal do tedaj: dotedanji razvoj šolstva / dotedanji ukrepi
  10.      dotegamál  [a] prisl. () zastar. dozdaj, doslej: dotegamal se ni oglasil
  11.      dotegníti  in dotégniti -em dov. ( ẹ́) zastar. nadomestiti: zamujenega časa ne boš nikoli dotegnil
  12.      dotehdôb  prisl. () star. dozdaj, doslej
  13.      dotehmál  [a] prisl. () star. do takrat, dozdaj: slovo je bilo težko, ker dotehmal še ni šel od doma
  14.      dotéhtati  -am dov. (ẹ̑) končati tehtanje: prodajalka je dotehtala; pren. nisem še dotehtal njene cene
  15.      dotekálka  -e ž () zool. odprtina za dotekanje vode k škrgam in prebavilom pri školjkah in plaščarjih
  16.      dotékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od dotekati
  17.      dotékati  -am nedov. (ẹ̑) tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi dotekajóč -a -e: dotekajoča voda
  18.      dotekniti  gl. dotakniti
  19.      dótica  -e ž (ọ́) manjšalnica od dota: dobila je le skromno dotico; ekspr. kar čedno dotico bo imela precej veliko
  20.      dotíčen  -čna -o prid. () redko dotikalen: dotična ploskev
  21.      dotíčni  -a -o prid. () pisar. ki se o njem govori, nanj misli; ta, tisti: prinesel mu je dotično knjigo, za katero ga je prosil dotíčni -a -o sam.: dotični, ki je pozabil dežnik, naj se zglasi v pisarni
  22.      dotíčnik  -a m () pisar. oseba, o kateri se govori, nanjo misli; ta, tisti (človek): dotičnik je hotel po vsej sili k nam; dotičnika bo zadela huda kazen
  23.      dotihmal  gl. dotehmal
  24.      dotihotápiti se  -im se dov.) pritihotapiti se: kakor bi se namenil krast, se je dotihotapil k oknu
  25.      dotík  -a m () kratkotrajno, popolno približanje: začutiti rahel dotik; redke snežinke so se pri dotiku z zemljo raztopile; opozoriti z dotikom roke / hruške so na dotik že mehke; pren. neprijeten dotik s človeško brezčutnostjo ∙ publ. priti v dotik z drugimi deželami spoznati jih, seznaniti se z njimi; z delavci prihaja vsak dan v dotik se shaja, se druži, govori z njimielektr. napetost dotika napetost, ki se pojavi ob okvari na kovinskih delih električnih naprav in deluje na človeka ob dotiku; med. okužba z dotikom

   3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA