Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (2.976-3.000)


  1.      domovínstvo  -a s (ȋ) 1. knjiž. pripadnost domovini: v vsakem stavku poudarja domovinstvo / roman kaže globoko domovinstvo ljubezen do domovine 2. jur., do 1945 pristojnost v določeno občino: podeliti, pridobiti si domovinstvo; potrdilo o domovinstvu; pren. domovina mu ni priznala domovinstva ♪
  2.      domóvje  -a s (ọ̑) 1. star. dom, hiša: kupil si je lepo domovje; njegovo domovje je bilo sezidano na skalo; v bregu je opazil obrise samotnega domovja / samci teh živali le redko zapustijo svoje domovje bivališče 2. zastar. domovina: žrtvovali so tudi življenje za svoje domovje ♪
  3.      dómovka  -e ž (ọ̑) žarg., šol. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu: študentke domovke imajo boljše učne uspehe kot tiste, ki se vozijo ♪
  4.      domóvnica  -e ž (ọ̑) jur., do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica: izdati domovnico ♪
  5.      dómovski  -a -o prid. (ọ̑) redko domski: domovska vzgoja ♪
  6.      domózgati  -am dov. (ọ̑) knjiž., redko z razmišljanjem priti do česa: ugibal je, kaj je res, a ni domozgal ♪
  7.      domoznánec  -nca m (ȃ) kdor se ukvarja z domoznanstvom: knjiga je zanimiva zlasti za domoznance in genealoge ♪
  8.      domoznánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na domoznanstvo: domoznanski spisi / domoznanski pouk ♪
  9.      domoznánstvo  -a s (ȃ) raziskovanje, proučevanje ožje domovine: spisi s področja domoznanstva / poučeval je domoznanstvo ♪
  10.      dómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel ♪
  11.      domu  gl. domov ♪
  12.      dón 1 -a m (ọ̑) 1. glas donečega predmeta: zvon ima lep don 2. zastar. donenje: iz stolpa se glasi don zvonov ♪
  13.      dón 2 -a m (ọ̑) v španskem in italijanskem okolju gospod: ošaben don / neskl., kot pristavek k imenu plemiča, duhovnika pri don Kihotu ♪
  14.      dóna  in dónna -e [dona] ž (ọ̑) navadno pristavek k imenu plemkinje, v italijanskem okolju gospa: dona Luiza ♪
  15.      doña  gl. donja ♪
  16.      donácija  -e ž (á) v fevdalizmu podelitev zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge ♪
  17.      donašálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj prinaša: donašalec cigaret, vode ♪
  18.      donašálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj prinaša: donašalka vode ♪
  19.      donášanje  -a s (ȃ) glagolnik od donašati: donašanje vode; donašanje iz trgovine ♪
  20.      donášati  -am nedov. (ȃ) raba peša 1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička 2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi ♪
  21.      donatíst  -a m (ȋ) rel. pripadnik starokrščanske verske sekte, imenovane po škofu Donatu ♪
  22.      donátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: na oltarni sliki je upodobljen tudi donator / bil je med donatorji nove ustanove darovalci ♪
  23.      donátorica  -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi ♪
  24.      donátorski  -a -o (ȃ) pridevnik od donator: na cerkveni sliki je opaziti tudi donatorske portrete ♪
  25.      dónavski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Donavo: donavski nasipi; donavske vode / donavske ribe ♪

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA