Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (2.651-2.675)
- dolbílce -a [u̯b] s (ȋ) manjšalnica od dolbilo: graversko dolbilce; koničasto dolbilce ♪
- dolbílen -lna -o [u̯b] prid. (ȋ) s katerim se dolbe: dolbilni stroj ♪
- dolbílo -a [u̯b] s (í) orodje za dolbenje: čevljarsko, mizarsko dolbilo; dolbila in dleta ♪
- dolbína -e [u̯b] ž (í) raba peša vdolbina: plitva dolbina; vzbokline in dolbine; dolbina v skali / dolbine za kipe v zidu ♪
- dolbínast -a -o [u̯b] prid. (í) podoben vdolbini: dolbinasto okno ♪
- dolbínica -e [u̯b] ž (í) manjšalnica od dolbina: dolbinice in razpoke v skali ♪
- dolbník -a [u̯b] m (í) teh. stroj za dolbenje ♪
- dolbnják -a [u̯b] m (á) redko dolbilo: vztrajno je tolkel z batom po dolbnjaku ♪
- dólbsti dólbem [u̯b] nedov., dólbite in dolbíte (ọ́) 1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom // z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice 2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu ♪
- dólce [-če] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja nežno, sladko ♪
- dólček -čka [tudi u̯č] m (ọ̑) manjšalnica od dolec ♪
- dólec -lca [tudi u̯c] m (ọ̑) redko majhna dolina, dolinica: griči in dolci Gorjancev ♪
- dólek -lka m (ọ̑) alp. raven ali rahlo nagnjen svet, ki je na eni strani odprt proti še nižji dolini: bivakirali so v dolku ♪
- dolénjec -jca m (ẹ́) 1. prebivalec spodnjega, dolnjega konca vasi: zbrali so se gorenjci in dolenjci 2. dolenjsko vino: pila sta dolenjca 3. pog. vlak, ki vozi na Dolenjsko: voziti se z dolenjcem ♪
- dolénji stil. dólenji -a -e prid. (ẹ̄; ọ̑) zastar. ki leži, je nižje; spodnji: dolenji konec vasi / dolenje dežele južne / Dolenja vas ♪
- dólenjka in dolénjka -e ž (ọ̑; ẹ́) nar. nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže ♪
- dolénjski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Dolenjce ali Dolenjsko: gričevnata dolenjska pokrajina; dolenjske izletniške točke; star. mahniti jo na dolenjsko stran Dolenjsko / dolenjska šegavost; dolenjsko narečje / dolenjsko vino / dolenjski vlak vlak, ki vozi na Dolenjsko ♪
- dolénjščina -e ž (ẹ́) dolenjsko narečje: govori v dolenjščini; vpliv dolenjščine na knjižni jezik ♪
- dolèt -éta m (ȅ ẹ́) dosega cilja z letom: dolet divjih rac; dolet letala na letališče / na letališču so uredili progo za dolet za pristajanje ♪
- dolétati -am nedov. (ẹ̑) leteč dosegati cilj: ptice so doletale in odletale / race doletajo ♪
- doletávati -am nedov. (ȃ) leteč dosegati cilj: vrane doletavajo in odletavajo; pren. zaslišal je zvonjenje, ki je doletavalo z vetrom ♪
- doléten -tna -o prid. (ẹ̑) redko polnoleten: sin bo že kmalu doleten; postati doleten po zakonu ♪
- doletéti -ím dov., dolêtel (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. izraža nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: družino je doletela nesreča; ponižanje me je doletelo po tvoji krivdi; doletel ga je nepričakovan poraz; kjer koli te lahko doleti smrt / učenca je doletela zaslužena kazen; to je najhujše, kar nas more doleteti / doletela ga je velika čast, sreča doživel je veliko čast, srečo / mogoče bo pisateljevo delo doletela boljša usoda 2. star. prileteti: z juga so doletele ptice ♪
- doletévati -am nedov. (ẹ́) nav. 3. os. izraža večkraten nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: pogosto nas doletevajo težave ♪
- doletíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer letalo pristane: helikopter je končno našel doletišče ♪
2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751