Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (2.526-2.550)


  1.      dojênče  -ta s (é) knjiž., redko dojenček: joka kakor dojenče ♪
  2.      dojênček  -čka m (é) otrok do prvega leta starosti: previti dojenčka; zdrav in krepek dojenček; nega dojenčka; steklenička za dojenčka ♪
  3.      dojênec  -nca m (é) knjiž. dojenček: hraniti dojenca; jok dojencev ♪
  4.      dojênje  -a s (é) glagolnik od dojiti: dojenje je za otrokov razvoj zelo važno ♪
  5.      dojênka  -e ž (é) ženska oblika od dojenec: dojenka v zibelki je jokala na ves glas ♪
  6.      dojênski  -a -o (é) pridevnik od dojenec: dojenski jok ♪
  7.      dojésti  -jém dov., 2. mn. dojéste, 3. mn. dojedó in dojéjo; dojéj in dojèj dojéjte; dojédel dojédla (ẹ́) nehati jesti: ko sta dojedla, je začela pomivati; dojedel je svoj kos kruha dojéden -a -o: na pol dojedeno hruško je vrgla na tla ♪
  8.      dojéti  -jámem dov., dojêmi dojemíte; dojél; nam. dojét in dojèt (ẹ́ á) vključiti, sprejeti v zavest: končno je le dojel njene besede; šele zdaj je dojel njegovo misel; učenci niso dojeli razlage; šele ko se je vrnil od pogreba, je dojel, kaj se je zgodilo; intuitivno, z razumom dojeti; včasih je težko dojeti bistvo stvari / dojeti resnico spoznati, najti dojét -a -o: zgodba je globoko dojeta; bistvo problema je zdaj dojeto ♪
  9.      dojétje  -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od dojeti: olajšati dojetje predstave, literarnega dela; dojetje pravega smisla kulturnega dela; dojetje resnice ♪
  10.      dojílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dojenje: dojilna sposobnost ♪
  11.      dojílja  -e ž (í) ženska, ki doji tujega otroka: otroka so izročili dojilji ♪
  12.      dojílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) zastar. dojilja: bila mu je dojilka ♪
  13.      dojílnica  -e [drugi pomen u̯n] ž (ȋ) 1. prostor v otroških ustanovah ali bolnicah, kamor prihajajo matere dojit: iz dojilnice je slišati jok dojenčkov 2. nar. prekmursko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: polna dojilnica mleka ♪
  14.      dojílnik  -a [u̯n] m (ȋ) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: mati je s polnim dojilnikom stopila iz hleva ♪
  15.      dojíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. hraniti s svojim mlekom: mati doji otroka; zelo dolgo je dojila / psica doji mladiče 2. nar. vzhodno iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; molsti: dojiti kravo // nepreh. imeti, dajati mleko: doji več kot polovica krav; koza dobro doji dojèč -éča -e: doječe matere ♪
  16.      dójka  -e ž (ọ̄) 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka ♪
  17.      dójmiti  -im tudi dójmiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) zastar. ganiti, pretresti: dogodki tistih dni so nas globoko dojmili; njene besede so ga dojmile ♪
  18.      dójnica  in dojníca -e ž (ọ̑; í) nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica: kupil je dve dojnici; ta krava je dobra dojnica ♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja ♪
  19.      dojníca  -e ž (í) zastar. dojilja: najeli so zdravo dojnico; služila je za dojnico ♪
  20.      dojnína  -e ž (ȋ) v stari Jugoslaviji denarni prispevek ustanove za bolniško zavarovanje doječim materam ♪
  21.      dojníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dojníce ali dojenje: dojniška doba ♪
  22.      dójnost  -i ž (ọ́) vet. zmožnost, sposobnost za dojenje: dojnost pri svinji je upadla ♪
  23.      dojúžnik  -a m (ȗ) nar. zahodnodolenjsko (dopoldanska) malica: prinesla je koscem dojužnik ♪
  24.      dójva  -e ž (ọ̑) nar. vzhodno molža: mati je bila ravno v hlevu pri dojvi ♪
  25.      dók  -a m (ọ̑) pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje: spraviti ladjo v dok / ladjo so gradili v doku ♦ navt. plavajoči dok na morju; suhi dok na kopnem // del zaprte luke med dvema pomoloma za nakladanje in razkladanje blaga: ladja se je zasidrala v doku ♪

   2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA