Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (2.376-2.400)



  1.      dóbršen  -šna -o prid. (ọ́) knjiž. precej velik, precejšen: prehodila sta že dobršen del poti; prekopati dobršen kos vrta; ima dobršno mero potrpežljivosti / hodila sta že dobršno uro dobro uro dóbršno prisl.: dobršno dolgo čakati; dobršno pozno je že
  2.      docéla  prisl. (ẹ̑) knjiž. popolnoma, čisto: docela drugačen, neznan, prepričan; docela izsekan gozd; docela pozabiti / obrazov nisem docela razločil
  3.      docènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od izrednega profesorja: izvolili so ga za docenta; docent na filozofski fakulteti; razpisati delovno mesto docenta ♦ ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila
  4.      docêntka  in docéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od docent: docentka pravne fakultete
  5.      docêntski  in docéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od docent: docentski naslov
  6.      docentúra  -e ž () naslov ali služba docenta: dobiti, doseči docenturo; univerzitetna docentura / dohodki od docenture
  7.      docíranje  -a s () glagolnik od docirati: tako dociranje spominja na zaključno moralo v basni / profesor se je skrbno izogibal dociranja; abstraktno, dolgočasno dociranje
  8.      docírati  -am nedov. () 1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval: ta človek rad docira 2. zastar. predavati (na univerzi): docira na pravni fakulteti 3. šol. poučevati abstraktno: njihov profesor preveč docira
  9.      docúrniti  -em dov.) ekspr. priliti majhno količino tekočine: docurniti malo žganja v čaj
  10.      docvèsti  tudi docvestì -cvetèm, in docvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., stil. docvèl docvelà in docvêla in docvetèl docvetlà in docvêtel docvêtla (ǝ̀ ; é) navadno sedanji čas cvesti do konca: rože je pomoril mraz, še preden so docvele / akacije so že docvele; prim. docveteti
  11.      docvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: drevje docveta; pren. lepota ji docveta
  12.      docvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) cveteti do konca: te rože pri nas ne bodo docvetele; prim. docvesti
  13.      docvítati  -am nedov. () približevati se koncu cvetenja: pred šolskim oknom je docvitala jablana
  14.      dočákati  -am dov., dočákajte in dočakájte; dočákala in dočakála (á ) 1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: dočakati mir; končno smo dočakali osvobojenje; komaj sem dočakal, da je šla / po dolgih letih je dočakala brata; dočakati vlak 2. živeti do določene dobe, dogodka: dneva ne dočaka več, tako je slab; dočakal je redek jubilej; dočakati sto let; dočakati visoko starost; nar. mogoče se dočakamo jutra ● ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; dočakala me je s kavo in slaščicami sprejela; preg. kdor čaka, dočaka
  15.      dočakováti  -újem nedov.) redko pričakovati: ne dočakujemo nobene nevarnosti
  16.      dočárati  -am dov. () publ. pričarati, prikazati: igralci so odlično dočarali burno življenje te zgodbe / poetične lepote in veličine ljubezni pesnik ni dočaral
  17.      dočím  vez. () neustalj. medtem ko: branil se je z eno roko, dočim je deček napadal z obema / zastar. dočim je bila žena na vrtu, je preiskal njeno omaro
  18.      dočísta  prisl. () knjiž. do čistega: zdaj je dočista umit // popolnoma, čisto: dočista izprazniti; dočista osiveti, uničiti
  19.      dočutíti  in dočútiti -im dov. ( ú) knjiž. doumeti, dojeti: ni dočutila njegovih skrbi; dočutiti lepoto poezije; spoznal sem in dočutil, kaj je sreča
  20.      dodajálen  -lna -o prid. () teh. s katerim se kaj dodaja: dodajalna naprava
  21.      dodájanje  -a s () glagolnik od dodajati: dodajanje materiala; dodajanje rudninskih snovi krmi; mehanizem za dodajanje plina / dodajanje matic ♦ obrt. širjenje pletenega, kvačkanega izdelka po kroju
  22.      dodájati  -am nedov. () 1. dajati (k) čemu še kaj: hrani dodajamo začimbe; vinu dodajati vodo / avtor dodaja vire na koncu razprave ♦ čeb. dodajati panjem matice oskrbeti panje z maticami 2. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne mislim dodajati; list še dodaja, da je zmaga pravična; ljudje so ga tolažili in modro dodajali: Saj si imel še srečo
  23.      dodájen  -jna -o prid. () teh. ki se dodaja: dodajni material
  24.      dodátek  -tka m () 1. kar se da (k) čemu zraven, povrhu: izboljšati jed z dodatki; kavni dodatek; pecivo z dodatkom cimeta / fant je bil tako lačen, da je šel dvakrat po dodatek ♦ obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo // kar se doda k rednim prejemkom, k plači: prejemati dodatek / otroški dodatek izplačan upravičenim zavarovancem za otroke; položajni dodatek uslužbencem na določenem položaju; terenski dodatek za delo na terenu; varstveni dodatek osebnim in družinskim upokojencem, katerih pokojnine ne dosegajo predpisane višine; ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje 2. kar se da (k) čemu na koncu, pristavek: dodatek k razlagi, k zapisniku
  25.      dodáten  -tna -o prid. () ki se da (k) čemu zraven, povrhu: dodatni material; dodatni sedeži; dodatna lokomotiva / dodatni pouk, predlog; potrebna je še dodatna razlaga; dodatno vprašanje pri izpitu / honorarno delo mu omogoča dodatne zaslužke dodátno prisl.: dodatno pognojiti, soliti

   2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA