Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (2.126-2.150)



  1.      diverzíja  -e ž () vojaška uničevalna akcija na sovražnikovem ozemlju: glavno taktično sredstvo sta bili takrat zaseda in diverzija; diverzantska trojka je izvedla diverzijo; pren. ideološke, politične diverzije // voj. samostojna vojaška akcija, ki ima namen odvrniti sovražnikovo pozornost od glavnega bojišča: izvesti diverzijo z izkrcavanjem na atlantski obali
  2.      diverzíjski  -a -o () pridevnik od diverzija: diverzijska akcija
  3.      dívidend  -a in dividènd -ênda in -énda m (; é, ẹ́) mat. število, ki se deli; deljenec
  4.      dividénda  -e ž (ẹ̑) nav. mn., v kapitalistični ekonomiki del dobička delniške družbe, ki ga dobi delničar na posamezno delnico: dividende so se zmanjšale; izplačati dividende; visoke dividende
  5.      dividénden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dividende: dividendni papirji / dividendni sklad
  6.      dividíranje  -a s () glagolnik od dividirati: dividiranje dela otrokom težave
  7.      dividírati  -am nedov. in dov. () mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja; deliti: dividirati tisoč s pet
  8.      divinácija  -e ž (á) knjiž. vedeževanje, prerokovanje
  9.      divinatóričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od divinacija: divinatorična sposobnost
  10.      divinizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj za božansko, pobožanstviti: svoje junake je diviniziral
  11.      díviti se  -im se nedov. ( ) zastar. čutiti in izražati občudovanje; čuditi se: vsi so se divili njegovi hrabrosti; diviti se lepoti slike
  12.      divíz  -a m () tisk. grafično znamenje za deljenje ali vezanje besed; vezaj
  13.      divizíja  -e ž () vojaška enota iz več polkov raznih rodov vojske: formirati divizijo; oklopna, pehotna divizija; poveljnik divizije; štab divizije
  14.      divizíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na divizijo: divizijski general / divizijska artilerija; divizijsko poveljstvo
  15.      divizión  -a m (ọ̑) voj. enota iz dveh do štirih baterij ali eskadronov: konjeniški, topniški divizion
  16.      divizionár  -ja m (á) nekdaj poveljnik divizije: adjutant divizionarja
  17.      divízor  -ja m () mat. število, s katerim se deli; delitelj
  18.      divjáček  -čka m (á) manjšalnica od divjak: divjački se učijo streljati z loki / tudi najhujši divjački se v šoli unesejo
  19.      divjáčina  tudi divjačína -e ž (ā; í) 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke
  20.      divjačínski  -a -o prid. () nanašajoč se na divjačino ali divjad: divjačinska jed / divjačinska sled
  21.      divjáčka  -e ž () ženska oblika od divjaček
  22.      divjád  -i ž () divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad ♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi // ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past
  23.      divják  -a m (á) 1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki // samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje 2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo // ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok 3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki 4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu
  24.      divjáka  -e ž (á) samoraslo, necepljeno drevo, navadno češnja: cepiti divjako; češnja divjaka / zrele divjake so zelo dobre
  25.      divjákinja  -e ž (á) 1. slabš. ženska, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: prej prijazna ženska se je spremenila v divjakinjo 2. pripadnica divjega plemena

   2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA