Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (176-200)
- darílnica -e ž (ȋ) zastar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: okradel je cerkveno darilnico ♪
- darílnik -a m (ȋ) star. žrtvenik: položiti dar na darilnik ♪
- darílo -a s (í) kar je dano komu v last brez plačila: dati, dobiti darilo; novoletna darila; poročno darilo; zmagovalcem so razdelili častne nagrade in praktična darila // zastar. nagrada: razpisati darila za najboljše delo ♪
- darítelj -a m (ȋ) zastar. darovalec: zahvaliti se daritelju ♪
- darítev -tve ž (ȋ) 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič) 2. glagolnik od dariti: daritev posestva ♪
- daríti -ím dov. in nedov. (ȋ í) zastar. darovati, podariti: dariti dar; znal je dariti in jemati ♪
- darítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo ♪
- dárker -ja m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno: mednarodno srečanje darkerjev ♪
- darljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: darljiva sreča ♪
- darníca -e ž (í) knjiž., redko darovalka: zahvaliti se darnici ♪
- darník -a m (í) knjiž., redko darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare - O. Župančič) ♪
- darotljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: bila je prijazna in darotljiva ♪
- darotljívost -i ž (í) knjiž., redko radodarnost, darežljivost: izkoriščali so njegovo darotljivost ♪
- daroválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
- daroválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka ♪
- daroválnik -a m (ȃ) zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik ♪
- darovánje -a s (ȃ) glagolnik od darovati: zahvalimo se za darovanje cvetja ♦ etn. darovanje izročanje darov ženinu in nevesti ob poroki; rel. darovanje del maše, ko duhovnik daruje Bogu kruh in vino; cerkveno darovanje dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja ♪
- darovánjski -a -o (ȃ) rel. pridevnik od darovanje: darovanjski spev ♪
- darovátelj -a m (ȃ) darovalec: velikodušen darovatelj ♪
- darováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo ◊ rel. darovati mašo maševati darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman ♪
- daróven -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko darilen: darovni akt ♪
- darovít -a -o prid. (ȋ) star. nadarjen, talentiran: darovit pisatelj, umetnik ♪
- darovítost -i ž (ȋ) star. nadarjenost, talent: glasbena, pesniška darovitost; darovitost za tehniko ♪
- daróvnica -e ž (ọ̑) v srednjem veku darilna listina: knez je podpisal darovnico za samostan; darovnica o podaritvi njiv in travnikov ♪
- darovník in daróvnik -a m (í; ọ̑) star. darovalec ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276