Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (1.726-1.750)



  1.      dikcionár  -ja m (á) zastar. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar
  2.      díkromát  -a m (-) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol: kalijev, natrijev dikromat
  3.      diktafón  -a m (ọ̑) teh. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed: narekovati v diktafon
  4.      diktafónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od diktafon: diktafonski zapis
  5.      diktát  -a m () 1. govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis; narek: pisati po diktatu; vaš diktat je prehiter / za šolsko nalogo so pisali diktat 2. predlog, ki ga mora drugi obvezno sprejeti: vsiljevati diktat; mirovni diktat zmagovalcev / ekspr. literarno delo je zanj notranji diktat // ukazovanje, pritisk: upreti se brezdušnemu diktatu; smo nasprotniki kakršnegakoli diktata od zunaj / publ. slediti modnemu diktatu okusu, smeri
  6.      diktátor  -ja m () kdor ima neomejeno politično oblast, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: atentat na diktatorja / vojaški diktator // ekspr. oblasten, samovoljen človek: v svoji družini je pravi diktator ● publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo modezgod. nosilec neomejene oblasti v starem Rimu, voljen v izrednih primerih za šest mesecev
  7.      diktátorica  -e ž () ženska oblika od diktator
  8.      diktatóričen  -čna -o prid. (ọ́) star. diktatorski: diktatoričen sistem / njegov diktatorični značaj
  9.      diktátorka  -e ž () ženska oblika od diktator
  10.      diktátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na diktatorje ali diktaturo: diktatorski režim; diktatorska vlada; diktatorsko pooblastilo / diktatorske metode / njegov diktatorski nastop
  11.      diktátorstvo  -a s () redko politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve; diktatura: bojevati se zoper diktatorstvo // ekspr. oblastnost, samovoljnost: moti jih njegovo diktatorstvo
  12.      diktatúra  -e ž () 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura // publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru ◊ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929
  13.      diktíranje  -a s () glagolnik od diktirati: v šoli si pomagamo z diktiranjem učne snovi / metode diktiranja in pritiska
  14.      diktírati  -am nedov. in dov. () 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre // dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral
  15.      díla  -e ž () 1. nižje pog. deska: prežagati dilo; hrastova dila 2. mn., nar. štajersko podstrešje: na dilah imajo spravljeno suho meso / stanovati na dilah v podstrešnem stanovanju
  16.      dilatácija  -e ž (á) 1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic // med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice 2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se naredi zaradi predvidenega raztezanja ali posedanja: dilatacije na betonskih cestah
  17.      dilatacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dilatacijo: dilatacijska rega / dilatacijski koeficient
  18.      dilatírati  -am nedov. in dov. () 1. fiz. večati svoje razsežnosti, raztezati se: snovi dilatirajo // med. večati svojo prostornino; širiti se, razširjati se: srce dilatira; preh. dilatirati požiralnik 2. grad. delati v gradbenem objektu dilatacijo: dilatirati cesto, zgradbo
  19.      dilatóren  -rna -o prid. (ọ̑) jur. ki povzroči časovno odložitev česa: dilatorne ovire za nastop kazni / dilatorni rok rok, ki se sme podaljšati
  20.      dílca  -e ž () nav. mn., pog. smuči, smučke: kupil si je nove dilce
  21.      diléma  -e ž (ẹ̑) položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma: v dilemi med gledališčem in kinom bi se odločil za gledališče; dilema med klasično in zabavno glasbo / biti, znajti se v dilemi / moralne dileme glavnega junaka v romanu; ustvarjalne dileme najmlajše generacije / publ. dileme človekovega obstoja vprašanja, problemi
  22.      dilemátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na dilemo: temeljna dilematična razmerja v človeku / dilematična situacija
  23.      diletánt  in diletànt -ánta m (ā á; á) 1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant 2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant
  24.      diletantízem  -zma m () slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom
  25.      diletántka  -e ž (ā) ženska oblika od diletant: razstavlja slikarka diletantka / ta igralka je prava diletantka

   1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA