Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (151-175) 
- dáničarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sodelavce lista Danica ilirska: daničarska miselnost; Gaj daničár, daničárska druhal? svoj pišejo jezik (F. Prešeren) ♪
- daníčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica: utilitaristični daničarski literarni nazori ♪
- daníti se -ím se nedov. (ȋ í) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: dani se; vstal je, ko se je začelo daniti; pren. v vsej Evropi se je v tistih letih danilo 2. redko prihajati do spoznanja česa: začelo se mi je daniti, da sem osovražen ♪
- dánj -a m (ȃ) star. davek: plačevati danj / volk je pobiral svoj krvavi danj ♪
- dánji -a -e prid. (ā) knjiž. ki je na dnu: danji deli globeli; danja odprtina ♦ geogr. danja voda talna voda na dnu doline ♪
- dánjski -a -o prid. (ā) redko ki je na dnu: danjsko kamenje ♪
- dánka -e ž (á) zadnji del debelega črevesa: vnetje danke // zelo debela klobasa, narejena s tem delom črevesa ♪
- dánost -i ž (á) knjiž. kar je dano neodvisno od človekove volje: telesne in duševne danosti pri človeku; razčlenjati življenjske danosti, ki so določile umetnikovo podobo; zemljepisne danosti dežele / upoštevati objektivne danosti v določenem trenutku // značilnost tega: zagovarjati danost lastništva; vdati se v danost eksistence ♪
- dánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Dance ali Dansko: danski jezik / dansko kmetijstvo / ekspr. danski kraljevič Hamlet ∙ iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti ♪
- dánščina -e ž (ȃ) danski jezik: prevod iz danščine ♪
- dántejevski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Danteju: to je vizionarna podoba dantejevskega formata; dantejevska fantazija ♪
- dantológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dantologijo: prevajalec in dantolog ♪
- dantologíja -e ž (ȋ) raziskovanje Dantejevega življenja in dela: nova dognanja v dantologiji ♪
- danunciáda -e ž (ȃ) knjiž., ekspr. italijanska zasedba Reke leta 1919 pod D'Annunziovim vodstvom: reška danunciada ♪
- dánzadnéven -vna -o prid. (ȃ-ẹ̑) knjiž. ki se dogaja dan za dnem: danzadnevno obiskovanje ♪
- dár -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ) 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu // nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren) 2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora imeti sposobnost govorjenja; biti dober govornik ● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z
zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti ♪
- darávno vez. (á) zastar. čeprav: hvalila sva vino, daravno je bilo kislo ♪
- dárček -čka m (ȃ) manjšalnica od dar: darček za spomin ♪
- daréjek -jka m (ẹ̑) num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov ♪
- dárek -rka m (ȃ) knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc) ♪
- darežljív -a -o prid., darežljívejši (ȋ í) ki rad daje: biti darežljiv; darežljiva žena / darežljiva jesen ♪
- darežljívec -vca m (ȋ) ekspr. darežljiv človek ♪
- darežljívost -i ž (í) lastnost darežljivega človeka: priljubil se je s svojo darežljivostjo ♪
- darílce -a s (ȋ) manjšalnica od darilo: razveselila se je darilca ♪
- darílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se kaj podari: darilna listina, pogodba / darilni paket za darilo / darilna žival daritvena ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251 
