Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (1.251-1.275)


  1.      desno...  ali désno... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na desni: desnokrilen, desnook; desnosučen ♪
  2.      desnokrílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se odpira v desno: desnokrilna vrata; desnokrilno okno 2. redko ki je na desnem krilu, desni strani: desnokrilna četa je napadla ♪
  3.      désnost  -i ž (ẹ́) nagnjenost, usmerjenost v desno: poševnost in desnost pisave ♪
  4.      désnosúčen  -čna -o prid. (ẹ́-ū) fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v desno ♪
  5.      desoláten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: zaiti v desolaten položaj; biti v desolatnem stanju ♪
  6.      desolidarizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) publ. prenehati biti solidaren: desolidarizirati se z vlado / na seji so se člani desolidarizirali s statutom, češ da je bil vsiljen ♪
  7.      desperádo  -a m (ȃ) knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada ♪
  8.      desperát  -a m (ȃ) knjiž. izgubljenec, obupanec: ostal je pijanec in desperat ♪
  9.      desperáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: desperaten boj; desperatna bolezen / zaradi bolezni je bil čisto desperaten obupan ♪
  10.      despójna  tudi déspojna -e ž (ọ̑; ẹ̑) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna ♪
  11.      despót  -a m (ọ̑) 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna ♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti // ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot ♪
  12.      despótičen  -čna -o prid. (ọ́) despotski: despotična država / ni maral svojega despotičnega očeta ♪
  13.      despotíja  -e ž (ȋ) 1. despotizem: propad despotije / birokratska despotija državnega aparata 2. v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: ljudstva v perzijski despotiji ♪
  14.      despotízem  -zma m (ȋ) 1. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast: despotizem v Perziji; neusmiljen despotizem 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ni mogla več prenašati despotizma svojega moža; zaradi svojega despotizma se je kmalu z vsemi sprl ♪
  15.      despótka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od despot: vsemogočna despotka / zabrusil ji je v obraz, da je despotka ♪
  16.      despotovína  -e ž (í) v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: despotovine in cesarstva ♦ zgod. srbska država v letih od 1402 do 1459 ♪
  17.      despótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na despote ali despotizem: despotski imperij; despotska država / zoprn ji je bil zaradi svojega despotskega značaja; despotsko ravnanje staršev ♪
  18.      despótstvo  -a s (ọ̑) 1. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: kruto despotstvo; despotstvo upravnega aparata nad delovnimi ljudmi; šef je bil nepriljubljen zaradi svojega despotstva 2. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast; despotizem: perzijsko despotstvo ♪
  19.      destalinizácija  -e ž (á) odpravljanje, opuščanje stalinske politike: destalinizacija in debirokratizacija v socialističnih deželah; proces destalinizacije ♪
  20.      destilácija  -e ž (á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino, prekapanje: destilacija vode / frakcionirana destilacija pri kateri se postopno ločujejo tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ♦ kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka ♪
  21.      destilacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na destilacijo: destilacijski postopek, proces / destilacijska naprava / destilacijski produkt ♦ kem. destilacijska buča steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo ♪
  22.      destilárna  -e ž (ȃ) obrat za destilacijo: modernizirati destilarno ♪
  23.      destilát  -a m (ȃ) z destilacijo dobljena snov, prekapina: čisti destilat; alkoholni destilat; vinski destilat vinsko žganje; pren., knjiž. erotiko pojmuje kot destilat vsega, kar je v človeku ♪
  24.      destilatêr  -ja m (ȇ) kdor opravlja destilacijo: kvalificiran destilater ♪
  25.      destilatêrski  -a -o (ȇ) pridevnik od destilater: dolgoletna destilaterska praksa ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA