Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (11.901-11.925)


  1.      otročád  -i ž (ȃ) ekspr. več otrok, otroci: ob peči se je grela otročad; opazoval je otročad na cesti; vaška otročad ♪
  2.      outsider  -ja [áu̯tsájd-] m (ȃ-ȃ) 1. žarg., šport. kdor ima na tekmovanju malo možnosti za zmago: tekmovalci so se razdelili na dve skupini — boljše igralce in outsiderje / njihovo moštvo je letos igralo vlogo outsiderja 2. publ. kdor ni vključen v kako skupnost, obstranec: vsi junaki v romanu so outsiderji in bohemi; družbeni outsider ♪
  3.      outsiderski  -a -o [áu̯tsájd-] prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na outsiderje: outsidersko igranje / pisatelj opisuje outsiderski položaj glavnega junaka ♪
  4.      outsiderstvo  -a [áu̯tsájd-] s (ȃ-ȃ) publ. stanje, položaj človeka, ki se ne vključi v kako skupnost: nezaupanje ga je pripeljalo v outsiderstvo ♪
  5.      ovádenec  -nca m (ȃ) jur. kdor je ovaden: ovadenec in ovaditelj ♪
  6.      ovádba  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od ovaditi: med vojno je živel od ovadb; grozila mu je z ovadbo / navesti čas ovadbe 2. kar je z ovadbo sporočeno: ugotavljati utemeljenost ovadbe / brati, dati, vložiti ovadbo; anonimna, pismena ovadba ♦ jur. kriva ovadba ki ni v skladu z dejstvi ♪
  7.      ovadítelj  -a m (ȋ) jur. kdor sporoči pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja ali dejanje samo: podpis ovaditelja ♪
  8.      ováditi  -im dov. (á ȃ) 1. sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji: izdajalec ga je ovadil policiji; nekdo ga je ovadil, da se pri njem zbirajo člani odporniškega gibanja 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: tihotapci so imeli srečo, da jih ni nihče ovadil; ovaditi tatu // zastar. povedati, sporočiti sploh: ovadil nam je njegove namene; niti z eno kretnjo se ni ovadil izdal ováden -a -o: biti ovaden policiji ♪
  9.      ovadník  in ovádnik -a m (í; ȃ) zastar. ovaduh: ovadniki so nam delali skrbi ♪
  10.      ovadúh  -a m (ū) kdor sporoča nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: ta človek je izdajalec in ovaduh; bal se je policije in njenih ovaduhov ♪
  11.      ovadúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od ovaduh: sumili so, da je ovaduhinja ♪
  12.      ovadúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na ovaduhe: ovaduška mreža; ovaduško delovanje, poročilo / izdal ga je ovaduški sosed ♪
  13.      ovadúštvo  -a s (ȗ) dejavnost ovaduhov: osumiti koga ovaduštva / nagovarjali so ga k ovaduštvu ♪
  14.      ovčád  -i ž (ȃ) redko več ovc, ovce: gnati ovčad na pašnik ♪
  15.      ovdovélost  -i ž (ẹ́) stanje ovdovelega človeka: zavračala je misel na ovdovelost ♪
  16.      ovdovéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati vdovec, vdova: hitro, zgodaj je ovdovel ovdovèl in ovdovél -éla -o: živela je s svojo ovdovelo hčerjo in vnukom ♪
  17.      ovédati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. spoznavati kaj, zavedati se česa: ovedati se misli, resničnosti; dobro smo se ovedali, da ni druge možnosti // kritično presojati, spoznavati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: ljudje so se le polagoma politično ovedali ovédati zastar. poizvedovati, spraševati: vsepovsod je ovedal, če so srečali takega človeka ♪
  18.      ovédenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ovedeti se: jasno ovedenje / narodnostno ovedenje ♪
  19.      ovédeti se  ovém se dov. (ẹ́) knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se samega sebe // kritično presoditi, spoznati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: idejno, narodnostno se ovedeti 2. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedela / ko so se malo ovedeli, so nadaljevali si opomogli 3. zastar. znajti se, vživeti se: kar dobro se je ovedel v tujem mestu ovédeti zastar. izvedeti: nikoli niso ovedeli, kdo ga je ubil ♪
  20.      ovládati  -am dov. (ā) star. obvladati: težko je ovladal svoja čustva / ovladati položaj / nedov. ovlada več tujih jezikov / hrepenenje jo je ovladalo ovládan -a -o: bila je zelo zadržana, ovladana ♪
  21.      ovladováti  -újem nedov. (á ȗ) star. obvladovati: ovladovati položaj / dobro ovladuje francoščino ovladujóč -a -e: imel je prodoren in ovladujoč pogled ♪
  22.      ovrednôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od ovrednotiti: estetsko ovrednotenje literarnega dela / razprava zasluži ovrednotenje kot znanstvena in leposlovna stvaritev ♪
  23.      ovrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) določiti, ugotoviti vrednost, pomen, kakovost česa: ovrednotiti opravljeno delo, knjigo; to poezijo je treba natančneje opisati in ovrednotiti; nanovo ovrednotiti kaj; sociološko in moralno ovrednotiti / ovrednotiti delovno mesto / kritično ovrednotiti prehojeno pot, stališča, tendence // priznati komu, čemu vrednost, pomembnost: umetnika so znali prav ovrednotiti šele po smrti; to bi njegovo delo višje ovrednotilo ovrednôten -a -o: ovrednotena delovna mesta; njihovo delo ni prav ovrednoteno ♪
  24.      ovzdúšje  -a s (ȗ) zastar. ozračje, vzdušje: ustvariti delovno, prijetno ovzdušje; duhovno ovzdušje; ovzdušje napetosti // okolje, milje: spoznati ovzdušje, iz katerega je zajemal pisatelj; mestno ovzdušje ji ne prija ♪
  25.      ozád  prisl. (ȃ) redko zadaj: svet se vzpenja, ozad pa je nova globel ♪

   11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA