Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (11.801-11.825)



  1.      ordinárij  -a m (á) 1. knjiž. redni profesor: postati ordinarij; ordinarij za matematiko 2. rel. škof ali njegov namestnik, ki upravlja škofijo: odločitev ordinarija
  2.      ordinárnost  -i ž () knjiž. prostaštvo, grobost: njegova ordinarnost jo je odbijala / še ni pozabil njihovih ordinarnosti grobih dejanj
  3.      ordináta  -e ž () 1. geom. druga koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate 2. knjiž., redko navpična črta: nanesti točke na ordinato
  4.      ordináten  -tna -o () pridevnik od ordinata: ordinatna os
  5.      ordinírati  -am nedov. () 1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma // dov. in nedov., žarg. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli 2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili ordiníran -a -o: biti ordiniran; ordinirano zdravilo
  6.      órdo  -a m (ọ̑) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda; red: več družin sestavlja ordo
  7.      ordonánc  -a m () v nekaterih državah ordonančni oficir: generalov ordonanc / četni ordonanc
  8.      ordonánca  -e ž () 1. v nekaterih državah služba ordonančnega oficirja: prevzel je ordonanco 2. star. odredba, odlok, ukaz: kraljeve ordonance
  9.      ordonánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ordonance ali ordonanco: ordonančna soba / ordonančni oficir pomočnik visokega oficirja zlasti za uradne zadeve / ordonančna služba
  10.      ordonánčnik  -a m () ordonančni oficir: generalov ordonančnik
  11.      òrdúš  medm. (-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: orduš, kako jih bomo napodili
  12.      orgándi  -ja m () prosojna, nekoliko trda bombažna tkanina: obleka iz belega organdija
  13.      orhidéja  -e ž (ẹ̑) okrasna rastlina s suličastimi listi in z rumenimi, rdečimi dišečimi cveti: pokloniti orhideje
  14.      òrkamadôna  in òrkamadóna in òrka madôna in òrka madóna medm. (-; -ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bo umika, orkamadona
  15.      oróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orodje: orodni ključavničar, kovač / orodni voz voz za hrambo orodja pri delih na cesti ali železniciteh. orodni brusilnik stroj za brušenje rezil na orodju; orodni stroj obdelovalni stroj; orodno jeklo jeklo za izdelavo orodja, s katerim se obdelujejo kovine, drugi materiali // nanašajoč se na telovadno orodje: orodna telovadba; orodne vaje / orodni telovadec
  16.      orodjár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja: tovarna bo zaposlila več orodjarjev in rezkalcev
  17.      orodjárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna
  18.      orodjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica
  19.      orodjárstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja: orodjarstvo in železarstvo / lesno orodjarstvo
  20.      oródje  -a s (ọ̑) 1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje // nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v rokiarheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi 2. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma 3. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode ∙ slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenost
  21.      oródnik  -a m (ọ̑) lingv. šesti sklon: končnica orodnika
  22.      ortodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren: ortodoksen anglikanec, katoličan / ortodoksni cerkveni nauki / ortodoksen freudovec ∙ knjiž. ortodoksna cerkev pravoslavna cerkev
  23.      ortodoksíja  -e ž () knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: protestanti so pomenili nevarnost za katoliško ortodoksijo / podrediti se načelu idejne ortodoksije
  24.      ortodóksnost  -i ž (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: podrejati se cerkveni ortodoksnosti / preveriti ortodoksnost cerkvenih spisov / zagovorniki ideološke ortodoksnosti / ozkosrčna moralna ortodoksnost
  25.      ortodónt  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ortodontijo: iti na pregled k ortodontu

   11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA