Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (11.751-11.775) 
- ôndu prisl. (ȏ) zastar. tam: stopil je na grič ter se ondu naužil razgleda ♪
- ondúkaj prisl. (ȗ) zastar. tam: ondukaj rastejo strupene gobe ♪
- ondulácija -e ž (á) kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi: preparati za ondulacijo ♦ friz. hladna ondulacija ki se napravi s kemičnimi sredstvi; trajna ondulacija po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; vodna ondulacija pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko ♪
- ondulacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od ondulacija: ondulacijska sredstva ♪
- ondulíranje -a s (ȋ) glagolnik od ondulirati: barvanje in onduliranje las ♪
- ondulírati -am nedov. in dov. (ȋ) s toploto, kemičnimi sredstvi kodrati: frizerka jo ondulira / ondulirati lase ondulirajóč -a -e: biol. ondulirajoča membrana z rahlejšo citoplazmo obdan nitast izrastek, ki omogoča parazitom gibanje po krvi, sluzi ondulíran -a -o: ondulirani lasje ♪
- onečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. raba peša umazati, onesnažiti: onečediti obleko, posteljo 2. redko vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je onečedil / onečedili so njegovo ime onečéden in onečéjen -a -o: onečedena obleka; onečeden z blatom ♪
- oneída -e ž (ȋ) agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: saditi oneido ♪
- ónidán prisl. (ọ̑-ȃ) star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onidan se je oglasil pri nas ♪
- onód prisl. (ọ̄) zastar. tam: onod nikoli ni sonca; srečeval je tlačane, ki so šli onod na delo / prišel je od onod odonod ♪
- onodôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. takraten: iz knjige spoznamo mišljenje in življenje onodobnih ljudi; onodobno slikarstvo ♪
- opádati -am nedov. (ā ȃ) knjiž., redko upadati, usihati: voda opada / število letalskih nesreč opada ∙ zastar. listje opada odpada ♪
- operánd -a m (ā) mat. količina, na kateri se naredi računska operacija ♪
- oplódba -e ž (ọ̑) knjiž. oploditev: umetna oplodba / oprašitev in oplodba ajde ♪
- oplóden -dna -o prid. (ọ̄) v zvezah: fiz. oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo; gozd. oplodna sečnja sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; postopna sečnja ♪
- oplodítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma ♪
- oplodíti -ím dov., oplódil (ȋ í) 1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet ♦ biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se združi s semenčico 2. ekspr. izboljšati vrednost, kakovost: njegovo delo je oplodilo našo literaturo; duhovno oploditi / matematika je oplodila naravoslovne vede je vplivala nanje oplojèn -êna -o: oplojene samice; ovce so umetno oplojene; oplojeno jajčece ♪
- oplodítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oploditev: oploditveni proces / oploditvena sposobnost ♪
- oplódje -a s (ọ̑) agr. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena: ježičasto oplodje; mesnato oplodje ♪
- oplodljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da oploditi: ikre mrtvih rib so bile še oplodljive ♪
- oplódnja -e ž (ọ̑) knjiž. oploditev: opraviti oplodnjo; slaba oprašitev in oplodnja trte / umetna oplodnja ♪
- opóldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) redko poldan, poldne: do opoldneva je končal delo ♪
- opóldan [u̯d] prisl. (ọ̑) opoldne: prišel je točno opoldan ♪
- opoldánji -a -e [u̯d] prid. (á) opoldanski: opoldanje zvonjenje ♪
- opoldánski tudi opóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na poldan, poldne: opoldanska vročina; opoldansko sonce je močno pripekalo / opoldanska molža; opoldansko mleko mleko od opoldanske molže ♪
11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 
