Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (11.726-11.750) 
- omedíti -ím dov., omédil (ȋ í) povzročiti, da postane kaj medno, mehko: omediti sadje; te hruške se hitro omedijo; pren., ekspr. omedil se je in prišel ♪
- omedlélost -i [med in mǝd] ž (ẹ́) knjiž., redko omedlevica: lotevala se jih je omedlelost ♪
- omedléti -ím [med in mǝd] dov., tudi omedlì (ẹ́ í) 1. priti v stanje brez zavesti, zavedanja: omedleti od bolečine, strahu 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezda na nebu je omedlela in ugasnila ● zastar. fotografije so že precej omedlele obledele omedlèl in omedlél -éla -o: našli so jo omedlelo ♪
- omedlévanje -a [med in mǝd] s (ẹ́) glagolnik od omedlevati: njeno pogosto omedlevanje jih je skrbelo / omedlevanje po čem ♪
- omedlévati -am [med in mǝd] nedov. (ẹ́) 1. prihajati v stanje brez zavesti, zavedanja: od vročine so ljudje omedlevali 2. knjiž., redko izgubljati moč, slabeti: vojaki so vse bolj omedlevali; pren. njihovo navdušenje je začelo omedlevati 3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo; medleti: zarja že omedleva / ekspr. ulična svetilka omedleva slabo sveti 4. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: omedlevati po domačih krajih ♪
- omedlévica -e [med in mǝd] ž (ẹ̑) lažja, kratkotrajna nezavest: to jo je tako prestrašilo, da je padla v omedlevico; biti v omedlevici; pren., ekspr. narod se je prebudil iz omedlevice ♪
- omedlévičen -čna -o [med in mǝd] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omedlevico: omedlevične slabosti / živeti v omedlevičnih sanjah ♪
- omladéti -ím dov. (ẹ́ í) star. pomladiti se: med vnuki je omladel / drevje spomladi omladi ● star. ko hruška omladi, je prav okusna postane godna omladèl in omladél -éla -o: omladelo drevo ♪
- omladína -e ž (í) zastar. mladina: navdušenje omladine ♪
- omladínec -nca m (ȋ) zastar. mladinec: nekateri omladinci so glasovali zoper predlog ♪
- omladínski -a -o prid. (ȋ) zastar. mladinski: omladinska organizacija ♪
- omladíti -ím dov., omládil (ȋ í) star. pomladiti: s kopelmi omladiti telo / vino je starca omladilo omladíti se pomladiti se: drevje se je spomladi omladilo ● star. hruške so se omladile in postale sladke so postale godne; star. luna se je omladila nastopil je prvi krajec ◊ agr. omladiti lan izgoditi omlajèn -êna -o: imeti omlajen obraz ♪
- omléda -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: kako je bilo mogoče, da so uprizorili tako omledo ♪
- omléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. 1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna // zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus 2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke; omledno vzdihovanje / omleden pesnik omlédno prisl.: omledno govoriti ♪
- omlédnost -i ž (ẹ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost omlednega: omlednost jedi / zgodba je napisana z odbijajočo omlednostjo / njenih omlednosti ima že čez glavo ♪
- omodréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. pomodreti: grozdje se je napelo in omodrelo / nos mu je omodrel omodrèl in omodrél -éla -o: omodrele ustnice ♪
- onadva gl. on ♪
- ônda prisl. (ȏ) zastar. takrat: verjemite mi, da smo bili onda veliko bolj srečni ♪
- ôndaj prisl. (ȏ) zastar. takrat: vi ste bili ondaj še sila mladi ♪
- óndán prisl. (ọ̑-ȃ) knjiž. pred nekaj dnevi, pred kratkim: ondan se je pri nas oglasil stric; tega človeka sem srečal ondan ♪
- ôndašnji -a -e prid. (ȏ) zastar. takraten: pozabiti njegovo ondašnjo neprijaznost / ondašnji prebivalci ♪
- ôndi in óndi prisl. (ȏ; ọ̑) star. tam: splazil se je na svinjak, da bi ondi prenočil / od ondi se je videlo morje ♪
- ôndile in óndile prisl. (ȏ; ọ̑) star. tamle: ondile so včeraj pokopali ženico ♪
- ondód prisl. (ọ̄) star. po tistih krajih, tam: ondod cvete drevje; ne hodi ondod / potikal sem se brez cilja tod in ondod / od ondod odondod ♪
- ondóten -tna -o prid. (ọ́) star. tamkajšnji: predavati na ondotni univerzi; spopadi med ondotnimi plemeni ♪
11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 
