Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (11.326-11.350)



  1.      odsihdôb  prisl. () star. 1. od takrat: izselil se je, komaj nekaj let je odsihdob 2. odzdaj: odsihdob mu ne bo več obstanka doma
  2.      odsihmál  [a] prisl. () star. 1. od takrat: odsihmal so živeli v najlepši slogi 2. odzdaj: odsihmal se bo bolj gledalo na gospodarstvo
  3.      odsijáti  -síjem dov., odsijál (á ) nav. ekspr. prenehati sijati: sonce je že odsijalo ∙ knjiž., ekspr. zvezda je odsijala za obzorje zašla
  4.      odskákati  in odskakáti -skáčem, stil. odskákati -skákam dov., odskáčite, tudi odskákaj, tudi odskakájte (á á á; á) skakajoč oditi: zajec je odskakal proti gozdu / po eni nogi je odskakal proti postelji
  5.      odskakljáti  -ám dov.) skakljajoč oditi: zajček je odskakljal iz hleva; žaba je odskakljala proti mlaki // ekspr. lahkotno oditi: odskakljala je v kuhinjo po kavo; odskakljal je za njo
  6.      odskakovánje  -a s () glagolnik od odskakovati: odskakovanje voza na kotanjasti cesti
  7.      odskakováti  -újem nedov.) 1. s skokom, skoki se oddaljevati od določenega kraja, stvari: ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi oškropil / odskakovala sta in se spet približevala drug drugemu 2. zaradi sunka, sunkov za hip se oddaljevati od podlage: na vozu so odskakovali zaboji s steklenicami // tako se premikati: kolesa so počasi odskakovala po kotanjasti cesti; voz je odskakoval čez debele korenine 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja; odbijati se: žoga je odskakovala od tal; krogle so odskakovale od zidov odskakováje: kovanca sta se odskakovaje kotalila po tleh odskakujóč -a -e: voz je odskakujoč drvel po klancu; od tlaka odskakujoče dežne kaplje
  8.      odskóbljati  -am dov. (ọ̑) s skobljanjem odstraniti: poškodbe na lesu odskobljamo
  9.      odskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odskok: odskočno mesto ♦ šport. odskočna deska telovadna priprava, s katere se zlasti preskakuje; (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: igranje v gledališču ji je bilo odskočna deska za nastop v filmu; zasedena dežela je postala odskočna deska za nadaljnja osvajanja
  10.      odskočíšče  -a s (í) 1. šport. kraj, mesto odskoka: na odskočišču je imel skakalec veliko hitrost / odskočišče za skok v višino 2. knjiž. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je postalo odskočišče za vojne pohode
  11.      odskočíti  -skóčim dov. ( ọ̑) 1. s skokom, skoki se oddaljiti od določenega kraja, stvari: odskočil je, da bi ga ne zadel kamen; od groze je odskočil; ob poku konj odskoči; hitro, preplašeno odskočiti; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / v strahu je odskočila s ceste; odskočila sta vsak na svojo stran; pretepača sta odskočila narazen // zaradi udarca, sunka prenehati biti na določenem mestu: uprl se je v vrata in zapah je odskočil / pri stroju je odskočila ročica in mu zlomila roko 2. zaradi sunka za hip se oddaljiti od podlage: udaril je s pestjo po mizi, da so kozarci odskočili 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spremeniti smer premikanja; odbiti se: žoga je odskočila od letve 4. skočiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: ker nista mogla z letalom pristati, sta odskočila; odskočiti z drvečega voza // šport. narediti odskok: skakalec je lepo, pravilno odskočil ● star. sonce je visoko odskočilo od gor je že visoko nad gorami; star. kmalu so odskočili od prvotnega pogovora so se oddaljili
  12.      odskóčnica  -e ž (ọ̑) publ. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je bilo odskočnica za tihotapljenje zlata
  13.      odskòk  -óka in -ôka m ( ọ́, ó) glagolnik od odskočiti: umaknil se je s hitrim odskokom / odskok padalcev iz letala ∙ publ. odskok od pravil odmik, oddaljitevšport. začetni del skoka
  14.      odslávljati  -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide: odslavljati obiskovalce / vse ženine odslavlja zavrača 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpuščati: tudi v tej tovarni so začeli odslavljati delavce / odslavljati iz službe
  15.      odsléj  in odslèj prisl. (ẹ̑; ) 1. odzdaj: odslej ne boš šla nikamor več sama 2. od takrat: odslej se je moral sam preživljati
  16.      odslikáva  -e ž () knjiž. prikaz, izraz: njegova drama je groteskna odslikava stvarnosti
  17.      odslikávati  -am nedov. () knjiž. kazati, izražati: v prozi je odslikaval zgodovino svojega časa / pisava odslikava potek misli
  18.      odsloníti  -slónim stil. -ím dov., odslônil stil. odslónil ( ọ́, í) star. odmakniti: brez truda je odslonil desko, ki je zapirala vhod / odslonil je vrata in vstopil
  19.      odslovílen  -lna -o prid. () s katerim se odslovi: odslovilna kretnja / odslovilno pismo
  20.      odslovítev  -tve ž () glagolnik od odsloviti: njena hladna odslovitev ga je presenetila / preprečiti odslovitev delavca
  21.      odslovíti  -ím dov., odslóvil ( í) 1. z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: odsloviti spremljevalca; grobo ga je odslovila / odslovila je že več snubcev zavrnila; pren. tako misel je hitro odslovil 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpustiti: odslovili so več delavcev / odsloviti iz službe odslovljèn -êna -o: odslovljeni delavci
  22.      odslúžek  -žka m () v kmečkem okolju delo, s katerim se nadomesti dolžno plačilo za kaj: vse ti bom vrnil z odslužkom / dajal jim je hrano in stanovanje na odslužek
  23.      odslúženje  -a s (ú) glagolnik od odslužiti: odsluženje vojaškega roka / odsluženje dolga
  24.      odsluževáti  -újem nedov.) v kmečkem okolju z delom nadomeščati dolžno plačilo za kaj: odsluževati vozarino, zemljo / najemnino in hrano je odsluževala z delom v kuhinji
  25.      odslužítev  -tve ž () glagolnik od odslužiti: odslužitev vojaškega roka / odslužitev dolga

   11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA