Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (11.201-11.225)


  1.      odpústnica  -e ž (ȗ) pismeno potrdilo o odpustitvi, odpustu: dobiti, podpisati odpustnico / odpustnica iz bolnice, vojske ♪
  2.      odpústnik  -a m (ȗ) kdor je odpuščen iz vojske: vojaki in odpustniki / vojaški odpustnik ♪
  3.      odpúščanje  -a s (ú) glagolnik od odpuščati: odpuščanje prestopkov / preprečiti odpuščanje delavcev / odpuščanje iz zaporov ♪
  4.      odpuščánje  -a s (ȃ) glagolnik od odpustiti 1: prosil ga je odpuščanja / odpuščanje grehov ♪
  5.      odpúščati  -am nedov. (ú) 1. delati, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: vedno znova ji odpušča; odpuščal mu je vse žalitve 2. delati, povzročati, da kdo nima več določenih obveznosti: odpuščal jim je kazen / star. odpuščali so mu plačevanje oproščali so ga plačevanja 3. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju: v tovarni že odpuščajo; tudi učitelje so odpuščali 4. ne ohranjati koga na določenem mestu: odpuščati ozdravljene bolnike iz bolnice odpuščajóč -a -e: usmiljen in odpuščajoč pogled; prisl.: odpuščajoče ga je potrepljal po rami ♪
  6.      odpuščênec  -nca m (é) kdor je odpuščen: odpuščenec iz vojske ♪
  7.      odpuščênje  -a s (é) star. odpuščánje: prositi za odpuščenje ♪
  8.      odrabíti  in odrábiti -im dov. (ȋ á) prenehati rabiti: ko boste knjigo odrabili, jo vrnite odrábljen -a -o: pomiti odrabljeno posodo ♪
  9.      odracáti  -ám dov. (á ȃ) racaje oditi: račke so odracale k vodi / ekspr. debela kuharica je počasi odracala k mizi // slabš. oditi: ves moker je odracal domov; odracali so drug za drugim ♪
  10.      odračúnati  -am dov. (ȗ) zmanjšati vsoto za določen znesek: odračunati davek od honorarja / od teh treh ur lahko odračunamo pol ure za počitek ● redko kakor drugi v kolektivu ga je tudi ona odračunala odpisala ♪
  11.      odrájtati  -am dov. (á) nižje pog. 1. plačati, poravnati: odrajtati davek, najemnino; za hrano mu še mora odrajtati 2. opraviti, narediti: odrajtati vojaški rok ♪
  12.      odrajtováti  -újem nedov. (á ȗ) nižje pog. plačevati, poravnavati: odrajtovati davke, desetino; odrajtovati za najemnino ♪
  13.      odrájžati  -am dov. (ȃ) 1. star. odpotovati: kdaj bo odrajžal 2. ekspr. oditi: noč se dela, treba bo odrajžati ♪
  14.      ódranje  -a s (ọ̑) postavljanje zidarskega odra: hišo bi že obnovili, če ne bi odranje toliko stalo; odranje fasade ♪
  15.      odrápati  -am in -ljem dov. (ā) star. opraskati, odrgniti: veja ga je odrapala; odrapati si kožo / odrapati čevlje odrápan -a -o: odrapana roka; soba z okajenimi in odrapanimi stenami ♪
  16.      odrásel  -sla -o tudi odrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) ki je odrastel, odraščen: odrasel človek; odrasli ljudje; odrasla žival odrásli tudi odrástli -a -o sam.: odrasli so odhajali na delo; izobraževanje odraslih; ekspr. odraslo in mlado je bilo navdušeno vsi; prim. odrasti ♪
  17.      odráslek  -a [lǝk] m (ȃ) redko mladika, poganjek: odrezati odraslek; veja je gola, le na koncu ima nekaj odraslekov ♪
  18.      odráslost  -i ž (á) stanje odraslega človeka: mlad človek si želi odraslosti in samostojnosti / ekspr. prestopiti prag odraslosti ♪
  19.      odrástek  -tka m (ȃ) 1. mladika, poganjek: porezati odrastke na deblu; razmnoževanje kaktusov z odrastki 2. navadno s prilastkom stranski, skrajni del česa: Alpe segajo s svojimi odrastki daleč v ravnino / Sredozemsko morje je odrastek Atlantskega oceana; pren. ilirizem je bil odrastek literarnega panslavizma 3. anat. večja hrapava izboklina na kosti: sklepni, vretenčni odrastek ◊ lov. izrastek na rogu ♪
  20.      odrásti  -rástem in -rásem dov. (á) 1. postati telesno in duševno zrel: sin je že odrastel; ko je odrastel, je odšel na delo v tovarno / komaj je malo odrastel, so ga dali za pastirja postal nekoliko večji, starejši // s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: odrasti brez staršev, na kmetih, v mestu // ekspr., z dajalnikom postati prevelik, neprimeren za kaj: otroškim igram je že odrastel; odrasti šoli 2. dobiti dokončno podobo, razviti se: odrastla je v lepo dekle odráščen -a -o: odraščen človek; postati odraščen; čutiti se odraščenega; sam.: v družini so bili samo odraščeni odrasli; prim. odrasel ♪
  21.      odráščanje  -a s (á) glagolnik od odraščati: odraščanje otrok / ta bolezen se lahko začne že v odraščanju ♪
  22.      odráščati  -am nedov. (á) 1. postajati telesno in duševno zrel: otroci že odraščajo; ko je odraščal, je bila vojna // s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: odraščati brez staršev, v mestu 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: odraščala je v lepo dekle odraščajóč -a -e: odraščajoči otroci ♪
  23.      odràz  -áza m (ȁ á) ed., z rodilnikom kar kaj kaže, izraža: idejni odraz družbenega boja; to umetniško delo je odraz časa, resničnosti; pravo je odraz družbene ureditve / publ.: pesem je odraz doživetja izraža doživetje; problem smrti dobi, najde svoj odraz v opisu narave je viden, se kaže ♦ filoz. teorija odraza v marksistični filozofiji teorija, po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta ♪
  24.      odráziti  -im dov., odrážen (á ȃ) publ. pokazati, izraziti: pravni sistemi so različno odrazili razvoj gospodarstva; pomanjkanje lastne državnosti se je negativno odrazilo v razvoju slovenske narodne zavesti odráziti se pokazati se v ostrih obrisih: za trenutek se je njegova postava odrazila od belega ozadja ♪
  25.      odrážanje  -a s (á) glagolnik od odražati: umetniško odražanje resničnosti / odražanje dreves od ozadja ♪

   11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA