Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (10.401-10.425)


  1.      obhóden  in obhôden -dna -o prid. (ọ̄; ó) ki se da obhoditi: ta pečina je obhodna ♪
  2.      obhodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. hodeč priti okrog česa: straža obhodi tabor v dveh urah; našega gozda ne obhodiš v enem dnevu // hodeč se izogniti: previdno je obhodil lužo 2. opraviti kako pot z določenim namenom: poveljnik je obhodil vse straže; obhodil je častno četo / koledniki so obhodili že vse hiše v vasi; star. ni še obhodil vseh sorodnikov obiskal 3. potujoč priti na več mest kakega področja: obhodil je vso okolico mesta; kot študenta sta veliko obhodila obhójen -a -o 1. deležnik od obhoditi: obhojena pot 2. od hoje poškodovan, uničen: ima čisto obhojene čevlje; do krvi obhojene noge; obhojene stopnice ♪
  3.      obhódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. (obhodna) patrulja, straža: napadali so sovražnikove obhodnice; naletela je na obhodnico / mimo oken so hodile obhodnice ♪
  4.      obhódnik  -a m (ọ̑) 1. nekdaj kdor opravlja kako pot z določenim namenom: obhodnik je sredi trga prebral obvestilo / občinski, sodniški obhodnik 2. etn. kdor hodi od hiše do hiše in s petjem ali igranjem želi srečo: obhodniki so zapeli in zaplesali ◊ žel. obhodnik proge kdor pregleduje progo na določenem odseku in sporoča o morebitnih okvarah, ovirah ♪
  5.      obhódnja  -e ž (ọ̑) knjiž. obhod: poslal je patruljo na obhodnjo / začela se je jurjevska obhodnja skozi vas ◊ gozd. čas, po katerem se lahko ponovi sekanje na istem prostoru ♪
  6.      objádranje  -a s (ȃ) glagolnik od objadrati: objadranje sveta / objadranje čeri ♪
  7.      objádrati  -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti okrog česa: trikrat je objadral otok / objadrati zemljo / objadrati pomol, rt 2. z jadranjem se izogniti: objadrati nevarne čeri 3. z jadranjem prepotovati: objadrati vso jadransko obalo ♪
  8.      objéd  -a m (ẹ̑) bot. travniška rastlina z modrimi cveti, Succisella ♪
  9.      objédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od objedati: objedanje brstja, drevja / objedanje sosedov ♪
  10.      objédati  -am nedov. (ẹ́) 1. z grizenjem načenjati: zajci objedajo drevesna debla / ose objedajo sadje 2. ekspr. opravljati, obrekovati: rad objeda znance ∙ ekspr. objedati komu dobro ime jemati ♪
  11.      objédek  -dka m (ẹ̑) nar. zahodno ogrizek: pospraviti objedke; jabolčni objedki ♪
  12.      objézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z jezdenjem priti okrog česa: v diru je objezdil steber sredi arene 2. z jezdenjem se izogniti: v velikem loku je objezdil sovražni tabor 3. z jezdenjem prepotovati: objezditi deželo, posestvo / objezditi vsa delovišča v gozdu 4. star. izuriti žival za ježo: slabo objezditi konja ♪
  13.      obkládanje  -a s (ȃ) glagolnik od obkladati: obkladanje sten z marmorjem / obkladanje z grdimi besedami ♪
  14.      obkládati  -am nedov. (ȃ) 1. raba peša oblagati, obdajati: obkladati stene s ploščicami / zaradi zajcev in mraza obkladati drevje s slamo 2. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: obkladati koga s častmi / obkladati z vprašanji / obkladati koga z dajatvami / sovražnik jih je ves dan obkladal z granatami obstreljeval 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obkladati koga z grdimi priimki, psovkami / obkladati koga z lažnivcem, pijancem ● star. sneg obklada drevje pokriva, leži na njem; star. obkladati konje z zaboji otovarjati jih; raba peša ne obkladaj si srca z lažmi ne obremenjuj, obtežuj ♪
  15.      obkládek  -dka m (ȃ) kos tkanine, ki se položi na kak del telesa v zdravilne namene: dati obkladek na čelo, rano; menjati obkladek / blatni, kisov, suh obkladek ♦ med. burovi obkladki; mrzli obkladek ♪
  16.      oblagodáriti  -im in oblagodaríti -ím dov., oblagodáril (á ȃ; ȋ í) star. obdariti, nagraditi: gospodar ga je bogato oblagodaril / narava ga je oblagodarila s talenti ∙ iron. tovarna je oblagodarila okolico z dimom in smradom onesnažila oblagodárjen -a -o in oblagodarjèn -êna -o: z naravnimi lepotami oblagodarjena pokrajina ♪
  17.      obledélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost obledelega: obledelost barv / star. obledelost obraza ♪
  18.      obléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. 1. neumen, nespameten: ne bodi obleden / obledne bajke 2. bled, bledikav: prijeten človek oblednega obraza ♪
  19.      obledéti  -ím dov., oblédi tudi oblêdi (ẹ́ í) 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi // star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so obledele 3. knjiž. postati manj izrazit: hudo doživetje je nekoliko obledelo; spomin nanj je obledel obledèl in obledél -éla -o: obledel napis; obledele zavese ♪
  20.      obledévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. bledeti: lica mu obledevajo / izmenoma je obledeval in zardeval prebledeval / spomin nanj obledeva ♪
  21.      obljúdenost  -i ž (ȗ) knjiž. naseljenost, poseljenost: obljudenost te pokrajine narašča; gosta, redka obljudenost / skušali so ugotoviti morebitno obljudenost Marsa če so živa bitja na Marsu ♪
  22.      obljúditi  -im dov. (ú ȗ) knjiž. 1. naseliti, poseliti: obljuditi deželo, otok / živali so spet obljudile rov / obljuditi zapuščeno hišo začeti prebivati, stanovati v njej ∙ knjiž. ljudje so spet obljudili ulice in trge prišli nanje, jih napolnili 2. redko napolniti, poživiti: obljuditi svoj dramski svet z idejami; obljuditi tišino z lastnim glasom obljúden -a -o: obljuden kraj; vrvež na obljudenih cestah; gosto, redko obljuden ♪
  23.      oblóda  -e ž (ọ̑) 1. agr. otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi: nasuti, zamešati oblodo / ječmenova, ovsena obloda / mleti za oblodo 2. zastar. slaba pijača: te oblode nočem piti ♪
  24.      oblodíti  in oblóditi -im dov. (ȋ ọ́) agr. dodati, primešati oblodo: obloditi krmo oblójen in oblóden -a -o: z otrobi oblojena krma ♪
  25.      oblódva  -e ž (ọ̑) nar. obloda: pripeljati iz mlina moko in oblodvo / prašiči se dobro redijo, ker jim daje oblodvo ♪

   10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA