Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (10.276-10.300)



  1.      nèzdrobljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zdrobiti, razbiti: zdelo se je, da je skala nezdrobljiva / posoda iz nezdrobljivega porcelana / ekspr. ljudstvo je bilo vkovano v nezdrobljive okove
  2.      nèzdružljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne more združiti: nezdružljivi poklici; nezdružljive funkcije / ekspr. tako vedenje je nezdružljivo z moralo / nezdružljiva nasprotja zelo velika
  3.      nèzdružljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezdružljivega: pri tem se je pokazala nezdružljivost nekaterih poklicev
  4.      nezgóda  -e ž (ọ̑) 1. dogodek, pri katerem je človek poškodovan: nezgoda se je pripetila zgodaj zjutraj; povzročiti nezgodo; nezgoda pri delu; vzroki nezgode; pomoč pri nezgodi; odškodnina za nezgodo / obratna, prometna nezgoda ♦ jur. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev 2. dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno; nesreča: doletela ga je huda nezgoda, pogorela mu je hiša / ekspr. nezgode življenja so ga teple / elementarne, vremenske nezgode 3. ekspr. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek: pripetila se mu je nezgoda, da mu je odletel gumb na hlačah; smejala se je njegovi nezgodi; rad je opisoval svojo nezgodo / komikove nezgode ● knjiž. pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja vesele in neprijetne doživljaje
  5.      nezgóden 1 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nezgodo: nezgodna invalidnost; nezgodne poškodbe / nezgodni oddelek poliklinike; nezgodna postaja / nezgodno zavarovanje zavarovanje za primer nezgode
  6.      nezgóden 2 -dna -o prid. (ọ̄) zastar. nesrečen: zanjo je bil to nezgoden dan / rojen pod nezgodno zvezdo
  7.      nezgódnosten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nezgodo: raziskovati nezgodnostna področja / nezgodnostna statistika / nezgodnostno zavarovanje nezgodno zavarovanje
  8.      nèzgodovínski  -a -o prid. (-) ki ni zgodovinski: nezgodovinsko gledanje na dogodke ♦ zgod. nezgodovinski narod narod, ki nima svoje državnosti
  9.      neznajdljiv  ipd. gl. neiznajdljiv ipd.
  10.      ničevédec  -dca m (ẹ̑) zastar. nevednež: svet bedakov in puhlih ničevedcev
  11.      nìčprída  -a m, tudi neskl. (-) star. ničvreden človek, malopridnež: s tem ničpridom se ne bom družil / kot psovka ogoljufal si me, ničprida / ni mu ne za šolo ne za delo, pravi ničprida je
  12.      nìčprída  -e ž (-) star. ničvreden človek, malopridnež: s to ničprido nočem več imeti opravka / lenuhi, postopači in podobne ničpride
  13.      ničvédec  -dca m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: družba ničvedcev in pustolovcev
  14.      ničvédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: razglasiti koga za ničvedneža
  15.      ničvréden  -dna -o prid., ničvrédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima negativne moralne lastnosti: postal je žrtev ničvrednih ljudi / ničvredna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. ki je nižje, manj kakovostne vrste: včasih je bil tam samo ničvreden gozd / ničvredna literatura
  16.      ničvrédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. ničvreden človek: druži se z ničvredneži
  17.      ničvrédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. ničvredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: zmerjala jo je z ničvrednico
  18.      ničvrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost ničvrednega: spoznal je njihovo ničvrednost / ekspr. ničvrednost takega življenja ● ekspr. s seboj je odnesla le nekaj ničvrednosti drobnarij, malenkosti
  19.      níkdar  tudi nikdàr prisl. (; ) v nikalnih stavkih nikoli: tega mi nisi nikdar omenil; nikdar več me ne boste videli; ekspr. nikdar in nikoli ne bo boljše ∙ preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
  20.      níkdo  nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer ( ọ̑) knjiž. nihče: nikdo se ne gane / kriv si ti in nikdo drug
  21.      nikóder  [dǝr] prisl. (ọ̑) v nikalnih stavkih 1. v zvezi od nikoder izraža, da dejanje ni usmerjeno iz nobenega kraja: pomoč ni prišla od nikoder; napis se od nikoder dobro ne vidi; elipt. svatje čakajo, ženina pa od nikoder 2. star. nikjer: nikoder ne najdeš kaj podobnega
  22.      nímrod  -a m () knjiž., redko lovec: bil je največji nimrod v pogorju
  23.      nitríd  -a m () kem. spojina kovine, bora ali silicija z dušikom: aluminijev, borov nitrid
  24.      nizdól  [o] prisl. (ọ̑) star. navzdol: pogledati nizdol; svet se spušča nizdol; stopati nizdol; pot po bregu nizdol
  25.      nizkodêbeln  -a -o [bǝl] prid. () agr. ki ima nizko, kratko deblo: nizkodebelno sadno drevje

   10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA