Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (10.176-10.200)
- nèstandardizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni standardiziran: uporabljajo nestandardizirane delovne metode, norme ♦ šol. nestandardizirani test test, ki ni strokovno preizkušen in normiran ♪
- nèsvobôda -e ž (ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od svobode: nesvoboda jim mrtvi duha in voljo; notranja nesvoboda; svoboda in nesvoboda umetniškega ustvarjanja / bolela ga je nesvoboda domovine ♪
- nèsvobôden -dna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni svoboden: zaradi družine se je čutil nesvobodnega / osebno nesvoboden / nesvobodna dežela / nesvobodno ljudstvo ♪
- nèsvobôdnik -a m (ȅ-ȏ) zgod., v fevdalizmu osebno nesvoboden podložnik: poročil se je s hčerjo nesvobodnika ♪
- nèsvobôdnost -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost nesvobodnega: nesvobodnost njegove odločitve / odpraviti osebno nesvobodnost / nesvobodnost v umetnosti ♪
- nèškodljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni škodljiv: neškodljiv pojav, vpliv; neškodljiva šala / neškodljive snovi, živali / ekspr. čisto neškodljiv človek je ♪
- nèškodljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neškodljivega: končno se je izkazala neškodljivost njegovega vpliva / dokazoval je neškodljivost pijače / ekspr. ko so ugotovili njegovo neškodljivost, so ga izpustili ♪
- nèštudíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni študiran: študirani in neštudirani ljudje ♪
- nètendénčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost ♪
- nètradicionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni tradicionalen: njegovo obravnavanje problema je netradicionalno ♪
- nètŕden -dna -o prid. (ȅ-ŕ ȅ-r̄) nav. ekspr. ki ni trden, ni odločen: v svojih sodbah je precej netrden / netrden položaj negotov, nezanesljiv ♪
- nètŕdnost -i ž (ȅ-ŕ) nav. ekspr. lastnost, značilnost netrdnega: netrdnost njegovih sklepov / to je znamenje njegove notranje netrdnosti ♪
- nèudélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni udelan: neudelana pot / divji, neudelan svet / bele, neudelane roke ♪
- nèudeléžba -e ž (ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od udeležbe: opravičiti svojo neudeležbo na sestanku / vzrokov za neudeležbo pri volitvah je bilo več ♪
- nèudeležèn -êna -o in nèudeléžen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ẹ̑) ki ni udeležen: pri stvari je bil neudeležen; sam.: v pogovoru neudeleženi ♪
- nèudóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni udoben: neudoben naslanjač, stol; ima zelo neudobno stanovanje / neudobna vožnja nèudóbno prisl.: na trdi klopi je sedel precej neudobno ♪
- nèudóbje -a s (ȅ-ọ̑) kar je nasprotno, drugačno od udobja: vse življenje je prenašal lakoto in neudobje ♪
- nèudóbnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neudobnega: težko se je sprijaznil z neudobnostjo in skromnostjo teh prostorov ♪
- nèudržán -a -o prid. (ȅ-á) knjiž. nezadržen, neustavljiv: delal je z neudržano vnemo; neudržano hrepenenje ∙ ekspr. z neudržano silo ga je vleklo v domači kraj zelo, močno ♪
- nèudŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄) knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržen razvoj / neudržen smeh / začutil je neudržno vznemirjenje ♪
- nèudržljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržljiva moč / neudržljiv smeh / neudržljiva želja neubranljiva ♪
- nèudušljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudušljiv smeh ♪
- nèugléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povečini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic // publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt zanemarjena, neurejena ♪
- nèugóden -dna -o prid., nèugódnejši (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni ugoden: za poroko si je izbral precej neugoden čas; prišel je v neugodnem trenutku / dela v neugodnih okoliščinah; neugodne življenjske razmere / za košnjo neugodno vreme / neugodna rešitev prošnje / neugoden duševni, telesni občutek / neugodni rezultati dela / neugodna kritika, ocena negativna, odklonilna nèugódno prisl.: neugodno se počutiti; dogodek je neugodno vplival nanj / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ob teh besedah ji je bilo zelo neugodno ♪
- nèugódje -a s (ȅ-ọ̑) kar je nasprotno, drugačno od ugodja: ob misli na jutrišnji dan ga je obšlo neugodje; izražati, občutiti, prikriti neugodje; duševno, telesno neugodje; občutek neugodja / knjiž. z naraščajočim neugodjem je pogledovala na uro nejevoljo ♪
10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276