Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (10.076-10.100)
- nèprevedljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da prevesti, prevajati: neprevedljiv izraz; neprevedljiva pesem / neprevedljiv pesniški jezik ♪
- nèprevedljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprevedljivega: na končni izbor je vplivala prevedljivost in neprevedljivost pesmi ♪
- nèprevíden -a -o prid. (ȅ-ȋ) zastar. nepričakovan, nepredviden: neprevideni dogodki ◊ rel. umrl je nepreviden brez zakramentov za umirajoče ♪
- nèprevíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki mu manjka previdnosti: nepreviden pešec / zelo neprevidna je, če to pripoveduje / neprevidne besede, izjave nèprevídno prisl.: neprevidno ravnati ♪
- nèprevídnež -a m (ȅ-ȋ) ekspr. nepreviden človek: neprevidneža je zaneslo s ceste ♪
- nèprevídnica -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. neprevidna ženska: morda bo to izučilo tudi te neprevidnice ♪
- nèprevídnost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprevidnega človeka: biti znan po neprevidnosti / zagrešiti neprevidnost / nesreča se je zgodila zaradi voznikove neprevidnosti; po neprevidnosti otrok je začelo goreti ♪
- nèprevódnik -a m (ȅ-ọ̑) elektr. snov, ki ne dopušča prehajanja električnega toka: ogljikov dioksid je neprevodnik ♪
- nèpríd -a m (ȅ-ȋ) knjiž. škoda: prid in neprid / to mu je v neprid ♪
- nepríden -dna -o prid. (í ȋ) zastar. 1. malo vreden, nekoristen: daleč okrog se je razprostiral prazen, nepriden svet 2. malovreden, ničvreden: veliko žalosti je prestal zaradi svojega nepridnega sina ♪
- neprídipràv -áva m (ȋ-ȁ ȋ-ȃ) 1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov 2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav ♪
- nèpridobíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pridobiten: izbral si je nepridobiten poklic ♪
- nèprídoven -vna -o prid. (ȅ-í) star. malo vreden, nekoristen: končajva to nepridovno govorjenje / nepridovna novica slaba, neprijetna / pusti pri miru te nepridovne ljudi malovredne, ničvredne ♪
- nèprikláden -dna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) neprimeren: svojo prošnjo je izrekel v precej neprikladnem trenutku / njegova obleka je bila za v hribe neprikladna ♪
- nèprikládnost -i ž (ȅ-á) neprimernost: opozarjali so ga na neprikladnost novega ukrepa ♪
- nèprilagodljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne more prilagoditi: neprilagodljiv otrok, učenec; v novem okolju se ne znajde dobro, je precej neprilagodljiv; družbeno neprilagodljiv človek ♪
- nèprilagodljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprilagodljivega človeka: zaradi svoje neprilagodljivosti ima velike težave; družbena neprilagodljivost / neprilagodljivost novim razmeram ♪
- nèpriljúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta ♪
- nèpriljúdnost -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali ♪
- nèpriróden -dna -o prid. (ȅ-ọ̑) raba peša nenaraven: kip v neprirodni velikosti / umreti neprirodne smrti nèpriródno prisl.: neprirodno se držati, govoriti ♪
- nèpriródnost -i ž (ȅ-ọ̑) raba peša nenaravnost: neprirodnost okolja jo je utesnjevala / neprirodnost govorjenja ♪
- nèprispodobljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neprimerljiv: neprispodobljiv nakit / neprispodobljiva lepota zelo velika ♪
- nèprizadét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
- nèprizadétost -i ž (ȅ-ẹ̑) stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo ♪
- nèprizadéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki mu manjka prizadevnosti, vneme: neprizadeven delavec, učenec ♪
9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176