Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (1.001-1.025)

1001.      denárič  -a m (ā) nekdaj belič, penez: četrtnjak pšenice je stal devet krajcarjev in en denarič ♦ jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem ♪
1002.      denárij  -a m (á) num. srebrn rimski novec za deset asov ali štiri sesterce ♪
1003.      denárnica  -e ž (ȃ) 1. majhna, torbici podobna priprava za nošenje bankovcev in kovancev: izgubiti, najti denarnico; usnjena denarnica ∙ ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. ti gospodje imajo debele denarnice veliko denarja; hotel ni primeren moji denarnici cene v njem so zame previsoke 2. zastar. blagajna: plačati pri denarnici / kupili so mu hišo iz občinske denarnice ♪
1004.      denárnik  -a m (ȃ) 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki 2. star. bogat človek: skop denarnik ♪
1005.      denárniški  -a -o (ȃ) pridevnik od denarnik: bil je tipičen predstavnik denarniške družbe ♪
1006.      denárništvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: tudi njegov sin se je posvetil denarništvu; dvigniti denarništvo na višjo raven; sodelovali so vodilni teoretiki in praktiki s področja denarništva ♪
1007.      denárnogospodárski  -a -o prid. (ā-á) nanašajoč se na denarno gospodarstvo: prehod iz naturalnega gospodarstva na denarnogospodarski sistem / denarnogospodarske razmere ♪
1008.      denárnost  -i ž (ā) star. premožnost: bahal se je s svojo denarnostjo ♪
1009.      denárska  -e ž, denárskih (á) nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar) ♪
1010.      denárski  -a -o prid. (á) star. denaren: denarska enota / denarski človek premožen, bogat ♪
1011.      denárstven  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na denarstvo: denarstvena enotnost 2. zastar. denaren: dober denarstveni položaj ♪
1012.      denárstvenik  -a m (ȃ) zastar. denarnik, finančnik: mogočni denarstveniki ♪
1013.      denárstvo  -a s (ȃ) 1. denarni sistem: okrepiti, urediti denarstvo države; enotno denarstvo 2. denarništvo: razvoj denarstva ♪
1014.      denaturácija  -e ž (á) 1. kem. dodajanje primesi kakemu živilu, da postane za človeka neužitno: denaturacija sladkorja, špirita 2. knjiž. spreminjanje prvotne, naravne podobe: moderna civilizacija povzroča denaturacijo pokrajin ♪
1015.      denaturalizácija  -e ž (á) jur. odvzem državljanstva ♪
1016.      denaturalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. odvzeti državljanstvo ♪
1017.      denaturíranje  -a s (ȋ) glagolnik od denaturirati: denaturiranje sladkorja ♪
1018.      denaturírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor 2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino denaturíran -a -o: denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol ♪
1019.      denaturíren  -rna -o prid. (ȋ) kem. s katerim se denaturira: denaturirno sredstvo ♪
1020.      dencè  -à in dènce -a [dǝn] s (ȅ ȁ; ǝ̀) manjšalnica od dno: dence sodčka ♪
1021.      dendrít  -a m (ȋ) 1. nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice, drevnik: dendriti in nevriti 2. min. vejasto oblikovana izločnina v tesnih razpokah kamnin ♪
1022.      dendríten  -tna -o prid. (ȋ) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten ♪
1023.      dendrítičen  -čna -o prid. (í) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritični kristali; dendritičen razcep ♪
1024.      dendrografíja  -e ž (ȋ) nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah ♪
1025.      dendrológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za dendrologijo: pri oblikovanju naselja sodelujejo tudi dendrologi ♪

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101