Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cu (26-50)


  1.      cúkrovka  -e ž (ú) pog. sladkorna bolezen: napadla ga je cukrovka ♪
  2.      cúla  -e ž (ú) kos blaga ali ruta z zavozlanimi ogli, ki se rabi za prenašanje: v culi je nosil kos kruha in sir / povezati obleko v culo; popotna cula; cula perila ∙ ekspr. če nočeš ubogati, kar poveži culo pojdi, odidi ♪
  3.      cúlica  -e ž (ú) manjšalnica od cula: v culici nositi; povezal je culico in šel v svet ♪
  4.      cúmati  -am in -ljem nedov. (ȗ) nar. dremati, kinkati: Mlin je klopotal, on pa je sedel na deskah in cumal (I. Potrč) ♪
  5.      cumulus  ipd. gl. kumulus ipd. ♪
  6.      cúnder  -dra m (ú) nekdaj lahko vnetljiva snov za netenje ognja s kresanjem, netilo ♪
  7.      cúndra  -e ž (ȗ) slabš., redko vlačuga, prostitutka: hodi k neki cundri / kot psovka ti cundra nemarna ♪
  8.      cúnja  -e ž (ú) 1. kos izrabljenega blaga: stare cunje in papir pobira; mokra, umazana cunja; tak sem kot cunja utrujen, brez volje / punčka iz cunj iz ostankov blaga / ekspr. sneg naletava v cunjah v velikih kosmih // kos blaga za brisanje ali čiščenje; krpa: strepati cunjo; kuhinjska cunja; cunja za prah 2. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka: v takih cunjah hodi okrog // ekspr. obleka sploh: zadnjo cunjo je prodal; ves denar porabi za cunje 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: cunja si, ne pa gospodar! tako cunjo ima za moža ● ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj ♪
  9.      cúnjar  -ja m (ȗ) kdor zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: cunjar je prišel k hiši / ekspr. suknja že čaka na cunjarja je že ponošena, obrabljena ♪
  10.      cúnjarica  -e ž (ȗ) ženska, ki zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: otroci so bili cunjarice zmeraj veseli ♪
  11.      cunjáriti  -im nedov. (á ȃ) zbirati in (pre)prodajati cunje in druge odpadne predmete: več let je cunjaril ♪
  12.      cúnjarstvo  -a s (ȗ) zbiranje in (pre)prodaja cunj in drugih odpadnih predmetov: cunjarstvo pri nas izginja ♪
  13.      cúnjast  -a -o prid. (ú) 1. ki se hitro razvleče in mečka: cunjasto blago; ta obleka ni za svečanost, je preveč cunjasta 2. podoben cunji: cunjasti oblaki; snežinke so bile velike in cunjaste 3. ki je iz cunj: v proso je postavil cunjaste možice cúnjasto prisl.: mokra zastava jim je cunjasto opletala nad glavami ♪
  14.      cúnjati se  -am se nedov. (ū ȗ) trgati se (na kose): obleka se mu že cunja / ekspr. nad jezerom so se cunjale megle ♪
  15.      cúnjav  -a -o prid. (ú) cunjast: cunjav papir; cunjava suknja / ves blaten in cunjav človek ♪
  16.      cúnjica  -e ž (ú) manjšalnica od cunja: s cunjico oviti kaj; deklica se je igrala s cunjicami, škatlicami in punčkami / oblečena v prazniške cunjice ♪
  17.      cúpkati  -am nedov. (ȗ) kor. poskakujoč loviti ravnotežje: plesalka je preveč cupkala ♪
  18.      curaçao  -ja [kirasó] m (ọ̑) liker iz lupin posebne vrste nezrelih pomaranč: pili so tudi curaçao ♪
  19.      cúrati  -am nedov. (ȗ) vulg. opravljati malo potrebo ♪
  20.      cúrek  -rka m (ū) 1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom zelo, močno; pren. curek dima, svetlobe 2. star. hiter, močen tok v reki: čoln je zaneslo v curek ◊ čeb. čebele letijo v curku na pašo veliko čebel leti v isti smeri; fiz. curek elektronov skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri ♪
  21.      curéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. teči, polzeti v tankem curku: znoj mu je curel po vratu; voda v tankem slapu curi čez skalo; brezoseb. od strehe je curelo // redko cediti se, cizeti: iz rane je curela kri 2. redko puščati (tekočino): lonec curi / na vrvi je curelo perilo ♪
  22.      curie  -ja [kirí] m (ȋ) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti ♪
  23.      curíj  in kiríj -a [kirij] m (ȋ) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, ki se v temi sveti, element Cm ♪
  24.      cúriti  -im in curíti -ím nedov. (ú ȗ; ȋ í) redko cureti, curljati: po obrazih žanjic je začel curiti znoj; voda mu je curila iz obleke ♪
  25.      cúrkoma  prisl. (ȗ) v curkih, s curkom: dež lije curkoma; kri se mu je curkoma ulila; pot teče curkoma po obrazu ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA