Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cof (43)



  1.      còf  côfa m ( ó) urejen, povezan šop niti za okras: okrasni cofi; fes z dolgim modrim cofom; kapa s cofom
  2.      còf  medm. () posnema glas pri topem udarcu: cof, je oplazil žival
  3.      čòf  medm. () posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: požene se in čof v vodo; čof, čof, stopa po blatu; čof! pa mu primaže klofuto
  4.      côfast  -a -o prid. (ó) ki ima cof ali cofe: cofasta blazina, kapa
  5.      côfek  -fka m (ō) manjšalnica od cof: blazina s pisanimi cofki
  6.      čofánje  -a s () glagolnik od čofati: čofanje otrok po vodi / čofanje po blatu
  7.      čofáti  -ám nedov.) 1. slišno, plosko udarjati po vodi: z veslom čofa po gladini // ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: otroci čofajo po blatu 2. preh., ekspr. slišno, plosko udarjati z roko: čofa ga po ustih 3. ekspr., redko slišno, plosko padati: drobci streliva čofajo v mehko prst
  8.      čôfiti  -im in čófiti -im dov.; ọ́ ọ̑) redko čofniti: čofiti v vodo / čofila ga je po ustih
  9.      čôfniti  -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ; ọ́ ọ̑) ekspr. 1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak 2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ponavlja, lani je čofnil 3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu
  10.      čofodráti  -ám nedov.) ekspr. čofotati: gosi čofodrajo po vodi / po cele dneve so otroci čofodrali po ribniku
  11.      čofòt  -ôta m ( ó) čofotanje: čofot ladijskega vijaka
  12.      čofotánje  -a s () glagolnik od čofotati: zaslišali so čofotanje in vpitje kopalcev / čofotanje otrok po blatu
  13.      čofotáti  -ám nedov.) 1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi // ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti 2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe // dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo čofotáje: čofotaje bresti vodo čofotajóč -a -e: čofotajoč dež
  14.      čofôtniti  -em dov.) 1. slišno, plosko udariti po vodi: riba je čofotnila z repom 2. pog., ekspr. pasti: zakrilil je z rokami in čofotnil v reko 3. brezoseb. dati tleskajoč, zamolkel glas: ob vsakem zamahu z veslom je čofotnilo
  15.      načofáti  -ám dov.) ekspr. s čofanjem dati, nanesti na kaj: otroci so načofali blato na zid / načofala ga je z milnico po obrazu
  16.      načofotáti se  -ám se dov.) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po čofotanju: otroci so se nasončili in načofotali
  17.      očofáti  -ám dov.) ekspr. natepsti, pretepsti: fanta je pošteno očofal; tako me je očofal, da se mi še zdaj pozna ● nar. očofati snope otepsti očofáti se umiti se: očofal se je v mrzlem potoku
  18.      počofáti  -ám dov.) ekspr. umazati, poškropiti: vso mizo je počofal s kremo počofán -a -o: z blatom počofan zid
  19.      pričofotáti  -ám dov.) čofotajoč priti: otroci so pričofotali iz vode / race pričofotajo k bregu
  20.      sčofotáti  -ám dov.) slišno, plosko udariti po vodi: na jezeru so sčofotale race
  21.      začofotáti  -ám dov.) 1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi: vesla so začofotala // ekspr. iti, stopiti v vodo, v kaj redkega: otroci so kar obuti začofotali v mlako 2. slišno, tleskajoče pasti ali steči: po drevju so začofotale prve dežne kaplje // dati tleskajoče, zamolkle glasove: pod njihovimi koraki je začofotalo blato
  22.      cvetáča  -e ž (á) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem: rad ješ cvetačo? pridelati veliko cvetače
  23.      čapljáriti  -im nedov.) nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska
  24.      čobodráti  -ám nedov.) ekspr., redko 1. čofotati: nekje za ovinkom čobodrajo race v vodi / otroci čobodrajo po mlaki 2. hitro in nerazločno govoriti; žlobudrati: čobodra po turško
  25.      čòp  čôpa tudi čópa m ( ó, ọ́) 1. šop las, dlake, perja: povezati lase v čop; v čope razdeljena dlaka; kokoši s čopi / perjaničast čop na šlemu 2. urejen, povezan šop niti za okras; cof: čopi na zavesi; kapa s čopom / konji z belimi čopi na glavah ◊ arhit. (strešni) čop trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi; lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA