Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cesta svobode, Bled (8-32)

8.      bledênje  -a s (é) glagolnik od bledeti: bledenje kože ♪
9.      bledênje  tudi blêdenje -a s (é; é) glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje ♪
10.      bledéti  -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi ♪
11.      blédež  -a m (ẹ̑) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici: govoriti v bledežu / alkoholni bledež stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola ♪
12.      bledíca  -e ž (í) bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz; rahla bledica; sumljiva, smrtna bledica; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy - O. Župančič) ♦ agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza ♪
13.      bledíčast  -a -o prid. (í) nekoliko bled: bledičasto dekletce / bledičast pramen svetlobe ♪
14.      bledíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti ♪
15.      bledíčnež  -a m (ȋ) ekspr. bledičen človek: med otroki ni bilo bledičnežev ♪
16.      bledíčnica  -e ž (ȋ) ekspr. bledična ženska ♪
17.      bledíčnik  -a m (ȋ) redko bledičnež ♪
18.      bledíčnost  -i ž (ȋ) nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost ♪
19.      bledíkast  -a -o prid. (í) nekoliko bled: bil je dolg in bledikast; dekle nežnih in bledikastih lic // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bledikasta svetloba; bledikasto sonce bledíkasto prisl.: bledikasto modri hribi ♪
20.      bledíkav  -a -o prid. (í) nekoliko bled: mlad, bledikav človek; imel je visoko, bledikavo čelo ♪
21.      bledíkavost  -i ž (í) neizrazita bledica ♪
22.      bledína  -e ž (í) knjiž., redko bledica: mehka bledina njenih lic ♪
23.      bledíti  -ím nedov., blédi tudi blêdi (ȋ í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo ♪
24.      blédkast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr., redko nekoliko bled: bledkasta deklica ♪
25.      bledo... ¹ prvi del zloženk nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt ♪
26.      bledo... ² prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled ♪
27.      bledôba  -e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz ♪
28.      bledokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž., redko neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami ♪
29.      bledolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle ♪
30.      bledolíčnik  -a m (ȋ) ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje // slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike ♪
31.      bledopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bledo polt: bledopolta blondinka ♪
32.      bledóst  in blédost -i ž (ọ̑; ẹ́) bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza; smrtna bledost; bledost lic ♪

   1 8 33 58 83 108 133 158 183 208