Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cerkev svetega Lenarta, Col (26-50)



  1.      cólen 2 -lna -o prid. (ọ̑) redko colski: colno merilo
  2.      collage  gl. kolaž
  3.      college  gl. koledž
  4.      cólnar  -ja m (ọ̄) zastar. mitničar, carinik: bil je colnar ob glavni cesti
  5.      colnína  -e ž () zastar. mitnina, carina: zahtevati colnino od soli; visoka colnina
  6.      color  gl. kolor
  7.      cólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na colo: colska deska / colski merski sistem ♦ strojn. colski navoji navoji, pri katerih so mere izražene v angleških colah
  8.      cúrek  -rka m (ū) 1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom zelo, močno; pren. curek dima, svetlobe 2. star. hiter, močen tok v reki: čoln je zaneslo v curek ◊ čeb. čebele letijo v curku na pašo veliko čebel leti v isti smeri; fiz. curek elektronov skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri
  9.      cvetáča  -e ž (á) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem: rad ješ cvetačo? pridelati veliko cvetače
  10.      čebúlar  -ja [tudi čǝb] m () 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji ◊ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
  11.      čèp  čêpa m, mest. ed. tudi čépu ( é) 1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči 2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča 3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep ◊ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
  12.      četvérec  in četvêrec -rca m (ẹ̑; ) 1. šport. tekmovalni čoln za štiri veslače: tekmovanje četvercev in osmercev; četverec s krmarjem 2. geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki; tetraeder
  13.      čólja  -e ž (ọ̄) nar. zahodno panj, čok: v peči sta tleli dve debeli čolji
  14.      čóln  -a [n] m (ọ̑) manjše odprto vodno vozilo: odriniti čoln od brega; spustiti čoln v vodo; prepeljati se v čolnu čez reko; voziti se s čolnom; dirkalni, ladijski, rešilni, ribiški čoln; motorni čoln; čoln na vesla ◊ šport. tekmovalni čoln; tisk. čoln kovinski okvir za postavljene stolpce; voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje; torpedni čoln
  15.      čolnár  -ja [n] m (á) 1. kdor kaj prevaža s čolnom: večkrat se je z očetom, ki je bil čolnar, vozil po reki 2. kdor izdeluje in prodaja čolne
  16.      čolnáriti  -im [n] nedov.) voziti se s čolnom: v počitnicah so čolnarili po reki; hodil je čolnarit in ribarit // prevažati s čolnom: po Savi so čolnarili in brodarili
  17.      čolnárjenje  -a [n] s (á) glagolnik od čolnariti: športno čolnarjenje / ukvarjati se s čolnarjenjem; čolnarjenje za zaslužek
  18.      čolnárna  -e [n] ž () pokrit prostor za shranjevanje čolnov: hotel z lastnim kopališčem in čolnarno
  19.      čolnárski  -a -o [n] prid. (á) nanašajoč se na čolnarje ali čolnarjenje: čolnarski šport, turnir; čolnarska služba, svetilka
  20.      čolnárstvo  -a [n] s () poklicno prevažanje s čolni: preživljati se s čolnarstvom
  21.      čólnast  -a -o [n] prid. (ọ̑) podoben čolnu: cvet čolnaste oblike
  22.      čólnek  -nka [n] m (ọ̑) čolniček: spustiti papirnat čolnek v vodo
  23.      čolnìč  -íča in čólnič -a [n] m ( í; ọ̑) raba peša manjšalnica od čoln; čolniček: odpeti čolnič; pesn. čolnič življenja
  24.      čolníčast  -a -o [n] prid. (í) podoben čolničku: čolničasti čevlji; čolničasti cvetni listi ♦ arheol. čolničasta fibula
  25.      čolníček  -čka [n] m () 1. manjšalnica od čoln(ič): privezati čolniček; lahek čolniček 2. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti: stroj z okroglim čolničkom ♦ tekst. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti 3. čolničasta skodelica za omako: čolniček dišeče omake

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA