Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (981-1.005)
- karakterístičen -čna -o prid., karakterístičnejši (í) ki osebo, stvar, pojav pomembno opredeljuje, določa; značilen, tipičen: ugotoviti karakteristične znake bolezni / karakteristične lastnosti pisatelja / za to fazo kapitalizma je karakteristično vmešavanje države v gospodarstvo ♦ ptt karakteristična številka številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka // nenavaden, poseben, svojevrsten: obraz s karakterističnim nosom / karakteristična pisava karakterístično prisl.: karakteristično izgovarjati / v povedni rabi zanj je karakteristično, da se hitro razjezi ♪
- karénčen -čna -o prid. (ẹ̑) jur., v zvezi karenčna doba čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; čakalni čas, čakalni rok: podaljšati karenčno dobo ♪
- karierístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na karieriste ali karierizem: narediti kaj iz karierističnih pobud / karieristični uradnik ♪
- karizmátičen tudi harizmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na karizmo: karizmatična oseba / karizmatični dar ♪
- kartéčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od karteča: kartečne kroglice ♪
- kartézičen -čna -o prid. (ẹ́) mat., navadno v zvezi kartezični koordinatni sistem pravokotni koordinatni sistem, pri katerem so merske enote na koordinatnih oseh enake ♪
- kartotéčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kartoteko: pregledati kartotečne sezname / kartotečni listek; kartotečna škatla / kartotečni sistem ♦ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje ♪
- kataléktičen -čna -o prid. (ẹ́) lit., v zvezi katalektični verz verz z nepopolno zadnjo stopico ♪
- kataléptičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na katalepsijo: kataleptično stanje / kataleptična otrplost ♪
- katalítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na katalizo: katalitična funkcija encimov; imeti katalitične lastnosti ♦ teh. katalitična peč plinska peč za ogrevanje s platinskim katalizatorjem ♪
- katárzičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na katarzo: katarzično doživetje / katarzičen učinek umetnosti ♪
- katastrófičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na katastrofo: katastrofične dobe v zgodovini zemlje / katastrofična rešitev njegovega notranjega problema / katastrofična dokumentacija ♪
- kategóričen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ne dopušča pomislekov, dvomov; odločen, neomahljiv: kategorične izjave, trditve; kategorične zahteve / bil je kategoričen v boju za pravice dosleden / na ta vprašanja je dal predsednik zelo kategoričen odgovor // nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ ◊ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati; kategorična sodba sodba, v kateri je odnos med povedkom in osebkom izražen v nepogojni obliki; jur. kategorična pravna norma kategórično prisl.: kategorično odkloniti izvršitev ukaza ♪
- katehétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na katehetiko ali katehezo: katehetični obrazci; prevod katehetičnih besedil / katehetična razlaga zakramenta ♪
- kávstičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na kavstiko: kavstična tekočina / kavstična operacija // knjiž. ki najeda, razjeda snov ali tkivo; jedek: kavstična tekočina ♦ kem. kavstična soda natrijev hidroksid ♪
- kazálčen -čna -o [lč in u̯č] (ȃ) pridevnik od kazalec 2: nadzirati elektronske in kazalčne instrumente ♪
- kazuístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kazuiste ali kazuistiko: kazuistično reševanje konkretnih primerov / kazuistično mišljenje ♪
- kémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lastnosti in spremembe snovi: kemičen pojav; kemična sestava tal, vode; kemična zgradba; fizikalne in kemične spremembe / kemične lastnosti snovi / kemična energija / kemično gnojilo; kemična sredstva / kemična industrija, tovarna / kemični svinčnik svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; kemično črnilo / kemična čistilnica ♦ kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kemični element snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element; kemični proces proces, pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; kemična prvina snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; prvina; (kemična) reakcija reakcija, pri kateri se snov bistveno spremeni // kemijski: kemični inštitut; kemični laboratorij; varuh kemične zbirke
/ pog. kemični inženir inženir kemije kémično prisl.: kemično čistiti; kemično razstaviti; kemično aktiven; kemično čista snov snov brez kakršnihkoli primesi ♪
- kémiluminiscénca tudi kémiluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije ♪
- kémoluminiscénca tudi kémoluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. kemiluminiscenca ♪
- kémoterapévtičen -čna -o (ẹ̑-ẹ́) pridevnik od kemoterapija: kemoterapevtično sredstvo ♪
- kerámičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na keramike ali keramiko: keramični delavci; keramična industrija / keramična barva; (keramične) ploščice / keramični predmeti keramika ♪
- kibernétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij ♪
- kinestétičen -čna -o prid. (ẹ́) anat., navadno v zvezi kinestetični občutek sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju ♪
- kinétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kinematiko, kinetiko: kinetična sila vode; kinetična energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja ♦ psih. kinetični govor izražanje in izmenjavanje misli z gibi, kretnjami ♪
856 881 906 931 956 981 1.006 1.031 1.056 1.081