Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (9.281-9.305)


  1.      presenéčati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: preseneča nas s svojimi odgovori; vsak dan ga je otrok presenečal z novimi besedami; prijetno presenečati / to me ne preseneča; upravičeno preseneča, da pisec tega dejanja ne omenja 2. delati, povzročati, da kaj doleti koga nepripravljenega: nič ga ne vznemirja in ne preseneča ♪
  2.      presenétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil 2. evfem. zalotiti, ujeti: miličniki so tatu presenetili pri kraji; mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih 3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež; zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti ● publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalo presenéčen -a -o: presenečen človek; pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu; presenečen je obstal; biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen; prisl.: presenečeno pogledati, vprašati ♪
  3.      presenetljív  -a -o prid., presenetljívejši (ȋ í) ki koga preseneti: presenetljiv odgovor; našli so presenetljivo rešitev; s presenetljivo preudarnostjo je upravljala tovarno // ekspr. zelo velik: moštvo je doseglo presenetljiv uspeh; razlika med njima je presenetljiva presenetljívo 1. prislov od presenetljiv: presenetljivo je reagiral na njegove obtožbe 2. ekspr. zelo: vzpon na goro je bil presenetljivo lahek; presenetljivo strma pot; presenetljivo lepo je oblečena; sam.: nič presenetljivega se ni zgodilo ♪
  4.      preséžek  -žka m (ẹ̑) količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera: povečati presežek; nagrada za presežek dela; presežek gotovine v blagajni; pomanjkanje in presežek svetlobe / izvoz proizvodnih presežkov / iskati zaposlitev za presežek delovne sile ◊ ekon. presežek vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; proračunski presežek; tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni ♪
  5.      preséžen  -žna -o prid. (ẹ̄) ki je čez potrebno stopnjo, mero: jarki, po katerih odteka presežna voda; skladišča za presežno žito ♦ ekon. presežni delovni čas čas, v katerem ustvari delavec presežni produkt, ki si ga prilasti lastnik proizvajalnih sredstev; presežni produkt produkt, ki ga delavec ustvari s presežnim delom; presežna vrednost; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; filoz. presežni svet transcendentni svet ♪
  6.      presíhati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale // navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha ♦ agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha ima krava vedno manj mleka 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: glasovi so nekaj časa naraščali in nato presihali / dobro razpoloženje že presiha presihajóč -a -e: presihajoč potok ♦ geogr. presihajoči studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha; presihajoče jezero jezero, ki nastane, ko voda preplavi kraško polje, in usahne, ko ta voda odteče ♪
  7.      presílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. preveč močen: sunek je bil presilen / kanal se je zamašil, ker je bil naliv presilen // preveč velik: napor je bil presilen 2. ekspr. zelo velik: govoril ji je o svoji presilni ljubezni / navdajajo ga presilna čustva zelo močna presílno prisl.: presilno hrepeneti ♪
  8.      presíp  -a m (ȋ) knjiž., navadno v zvezi peščeni presip sipina: peščeni presipi ob morju ♪
  9.      preskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas 2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke 3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje 4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči ● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši tovariš je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca ◊ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo preskočíti se knjiž. s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica preskočívši zastar.: planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice preskóčen -a -o: preskočene strani ♪
  10.      preskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od preskočiti: zbrati moči za preskok jarka / preskoki razburkanih misli / za preskok v drug politični tabor je pričakoval nagrado / preskok iz stila v stil / preskok vrstice pri izpisovanju ● publ. opaziti preskok v kvaliteti storitev hitro izboljšanje; knjiž. jemati vzorce na preskok po naključnem izboru ◊ alp. preskok skok čez skalno ali ledeniško razpoko ali čez vrzel med skalnimi kladami; filoz. preskok kvantitete v kvaliteto po Heglu zakon, po katerem nastane sprememba kvalitete zaradi kopičenja kvantitativnih sprememb; lingv., lit. preskok nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna; šport. preskok prehod čez telovadno orodje s skokom, pri katerem si telovadec med letom pomaga s hipno oporo na rokah; teh. potrebna napetost za preskok električne iskre ♪
  11.      preskrboválen  -lna -o prid. (ȃ) oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center; dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; partizani so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče ◊ rad. preskrbovalno področje področje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem ♪
  12.      preslédek  -dka m (ẹ̑) 1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih presledkih 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: za kongrese so bili določeni petletni presledki; presledki med udarci; po daljšem presledku se je spet oglasil pri njem / govoril je pol ure brez presledka neprenehoma / od streh je počasi, v presledkih kapalo; pregledovati kaj v rednih presledkih; učiti se v presledkih; publ.: letala vzletajo v presledkih petnajst minut vsakih petnajst minut; bil je predsednik od l900 do 1920 s presledkom nekaj let razen ● z redkimi presledki mi je šlo zmeraj slabo skoraj zmeraj; gozdovi pokrivajo z majhnimi presledki ves tisti svet skoraj ves tisti svet ◊ adm. presledek razmik; arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest ♪
  13.      présmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec ♪
  14.      présnec  -a [nǝc] m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti visok presnec 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: odrezati kos presneca ♦ etn. kruh iz nekvašenega testa ♪
  15.      presóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. razsoden: presoden človek; biti izredno presoden 2. kritičen: premeril jo je s presodnim pogledom presódno prisl.: presodno ocenjevati, pogledati kaj ♪
  16.      presodíti  in presóditi -im dov., presójen (ȋ ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj; presoditi dokaze / knjiž. presoditi pravilnost listine // ugotoviti: ozrl se je v nebo, da bi presodil čas; po glasu sem presodil, da je on 2. knjiž. oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta ♪
  17.      presója  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od presoditi: to prepuščam njemu v presojo; čustvo je zmagalo nad trezno presojo; ni bil več sposoben mirne presoje / narediti kaj po lastni presoji / presoja dokazov, položaja 2. knjiž. ocenitev: nepristranska presoja; presoja literarnega dela; presoja otrokovega zdravstvenega stanja / slišal sem tvojo presojo ∙ knjiž. ni izgubil presoje razsodnosti; knjiž. gledališke presoje ocene ♪
  18.      presójanje  -a s (ọ́) 1. glagolnik od presojati: pri presojanju, kaj storiti, je na nekatere stvari popolnoma pozabil / opazovanje in presojanje pojavov; napaka v presojanju položaja 2. knjiž. ocenjevanje: presojanje psov na razstavi; presojanje znanja tečajnikov; merila za presojanje česa / estetsko presojanje umetniškega dela ♪
  19.      presójati  -am nedov. (ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev prihajati do kake ugotovitve: sam boš moral presojati, kaj je pravilno in kaj narobe; hladno presojati kaj; zna samostojno presojati; presojal je temeljito // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznavati resnično vrednost česa: presojati dogodke, dokaze; pravilno presojati položaj / presojati pritožbe / knjiž. presojati skladnost listine z zakoni ∙ znamenja, po katerih se presojajo tla ugotavljajo 2. knjiž. ocenjevati: prizanesljivo je presojal njegove besede; mladeniči so ogledovali in presojali dekleta; način presojanja živine / presojati literarna dela presojajóč -a -e: presojajoče oči; prisl.: presojajoče gledati presójan -a -o: presojani predmet ♪
  20.      presojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor presoja: vedno ostane trezen presojevalec / presojevalec našega gledališkega razvoja 2. knjiž. ocenjevalec: nepristranski presojevalec; presojevalci rokopisov pri založbah; presojevalec vin ♪
  21.      presojeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presojanje: presojevalno obravnavanje česa / star. presojevalna komisija ocenjevalna komisija ♪
  22.      presojevánje  -a s (ȃ) 1. presojanje: ni bil več zmožen pametnega presojevanja; odločil se je po kratkem presojevanju / presojevanje njegovih dejanj 2. knjiž. ocenjevanje: presojevanje živine na razstavi / pri presojevanju literarnih del je gledal zlasti na estetsko vrednost ♪
  23.      presojeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. presojati: sam boš moral presojevati, kaj je prav in kaj narobe / presojevati kako dejanje 2. knjiž. ocenjevati: presojevati pevce / presojevati literarna dela presojeván -a -o: presojevano delo ♪
  24.      presónčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, da sončni žarki razmeroma močno učinkujejo na kaj: presončiti obleko, posteljnino, stanovanje; ob morju se je dobro presončil presónčen -a -o: zdravo presončeno telo ♪
  25.      presortírati  -am dov. (ȋ) 1. na novo sortirati: sortirati in presortirati 2. ločiti, urediti po določenem merilu, načelu; sortirati: po obiranju so jabolka takoj presortirali; presortirati pripeljani les po debelini ♪

   9.156 9.181 9.206 9.231 9.256 9.281 9.306 9.331 9.356 9.381  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA