Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (906-930)



  1.      ishiátičen  -čna -o [tudi iši-] (á) pridevnik od ishias: ishiatične bolečine
  2.      istolíčen  -čna -o prid. () knjiž. ki je iste oblike: istolična stvar ♦ min. istolične snovi snovi, ki kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfne snovi
  3.      istosredíščen  -čna -o prid. () geom. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: istosrediščna kroga; istosrediščne krogle
  4.      istoznáčen  -čna -o prid. () zastar. istopomenski: istoznačne besede
  5.      italianístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na italianiste ali italianistiko: italianistična predavanja // um. ki je pod vplivom italijanske umetnosti: takratno italianistično slikarstvo na Nizozemskem
  6.      izbírčen  tudi zbírčen -čna -o prid., izbírčnejši tudi zbírčnejši () ki ima zelo velike zahteve pri izbiri česa, zlasti jedi, pijače: izbirčen človek; otrok je razvajen in izbirčen / izbirčen v hrani / poslušalci so postali bolj izbirčni ∙ pog., ekspr. ti si pa res izbirčna Metka izbirčen človek, zlasti otrok
  7.      izbóčenost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost izbočenega: izbočenost čela, hrbta; izbočenost ploskve / močna izbočenost stene
  8.      izčenčáti  -ám in sčenčáti -ám dov.) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: nikoli ne veš, kdo lahko kaj izčenča; gotovo si mu ti izčenčal, kje smo bili
  9.      izčíščenje  in sčíščenje -a s () glagolnik od izčistiti: izčiščenje soda / izčiščenje besedila
  10.      izčíščenost  -i ž () knjiž. jasnost, izoblikovanost: miselna izčiščenost; izčiščenost pogledov
  11.      izenáčenje  tudi zenáčenje -a s () glagolnik od izenačiti: izenačenje notranjega in zunanjega pritiska / izenačenje delovnih razmer / izenačenje ljudi pred zakonom / izenačenje (rezultata) v začetku drugega polčasa
  12.      izenáčenost  -i ž () lastnost, značilnost izenačenega: izenačenost delovnih razmer / popolna izenačenost tekmovalcev / glavna odlika ansambla je v izenačenosti
  13.      izhodíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na izhodišče: četa se je vrnila na izhodiščni položaj; izhodiščno mesto za potovanje / izhodiščna točka za reševanje vprašanj ♦ lingv. izhodiščni pomen besede
  14.      izklícen  -cna -o prid. () v zvezi izklicna cena začetna cena na dražbi: izklicna cena je tisoč dinarjev; ponudbe so povišali že na štirikratno izklicno ceno
  15.      izkljúčen  -čna -o prid. () 1. publ. ki je omejen samo na navedeno; edini: kmet je bil takrat skoraj izključni nosilec slovenstva v deželi; to je bila pravzaprav izključna vrsta drame pri nas 2. ki pripada samo enemu: pridobiti si izključno pravico za izdajanje / to je njegova izključna last ● publ. izključni modeli ekskluzivni; publ. sodobna umetnost je precej izključna se težko razume, dojamejur. izključni rok rok, ki se ne sme podaljšati izkljúčno prislov od izključen: skupščina je izključno pristojna, da o tem odloča // ekspr. samo, le: to delo so opravljale izključno ženske; izdelovati izključno na podlagi tuje licence; živali krmijo izključno s senom
  16.      izkljúčenec  -nca m () redko kdor je izključen: izključenci iz organizacije
  17.      izkljúčenje  -a s () redko izključitev: vključenje in izključenje aparata / izključenje iz šole
  18.      izkoríščenje  -a s () glagolnik od izkoristiti: načrtno izkoriščenje delovnega časa / izkoriščenje energije
  19.      izkoríščenost  -i ž () značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti
  20.      izlóčenec  -nca m (ọ́) knjiž. izobčenec: počutil se je kot izločenec
  21.      izlóčenje  -a s (ọ́) redko izločitev: izločenje tovornih vozil iz prometa
  22.      izlóčenost  -i ž (ọ́) lastnost, stanje izločenega: izločenost razuma pri umetniškem ustvarjanju; posameznikova izločenost iz družbenega življenja / trpel je zaradi občutka izločenosti
  23.      izmalíčenje  tudi zmalíčenje -a s () glagolnik od izmaličiti: izmaličenje obraza / izmaličenje resničnosti
  24.      izmalíčenost  tudi zmalíčenost -i ž () lastnost, značilnost izmaličenega: izmaličenost obraza / duševna izmaličenost
  25.      izméničen  -čna -o prid. (ẹ̄) ki se medsebojno menjava v zaporedju: ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; izmenično premikanje rok in nog; izmenično upadanje in naraščanje morske gladine / izmenični delovni čas delovni čas, ki se glede na del dneva periodično menjava; iskati žensko za izmenično pomoč v gospodinjstvu; izmenično delo delo v izmenahagr. izmenična rodnost rodnost vsako drugo, tretje leto; elektr. izmenični generator generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; izmenični motor motor na izmenični tok; izmenični tok tok, katerega smer se periodično spreminja; izmenična napetost napetost, katere smer se periodično spreminja; geom. izmenična kota kota na različnih straneh prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; šol. izmenični pouk pouk istih učencev, ki se glede na del dneva periodično menjava izménično prisl.: z možem delata izmenično; izpraševali so ga trije, in sicer izmenično

   781 806 831 856 881 906 931 956 981 1.006  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA