Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (901-925)



  1.      intervencionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na intervencioniste ali intervencionizem: intervencionistična politika, praksa / intervencionistične enote
  2.      intimístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na intimo: intimistični pesniki / intimistična lirika
  3.      intonánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na intonacija 1: intonančna nesoglasnost instrumentov; ritmične in intonančne vaje / intonančna piščalka intonánčno prisl.: orkester ni bil intonančno čist
  4.      iredentístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na iredentiste ali iredentizem: iredentistične težnje; južnotirolsko iredentistično gibanje
  5.      iróničen  -čna -o prid. (ọ́) ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj; hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen nasmeh; ironična poteza okoli ust / govoriti v ironičnem tonu; ironične besede, opombe / ironična usoda irónično prisl.: ironično nasmihati se, pogledovati; ironično reči, vprašati; ironično zajedljiv ton
  6.      ishiátičen  -čna -o [tudi iši-] (á) pridevnik od ishias: ishiatične bolečine
  7.      istolíčen  -čna -o prid. () knjiž. ki je iste oblike: istolična stvar ♦ min. istolične snovi snovi, ki kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfne snovi
  8.      istosredíščen  -čna -o prid. () geom. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: istosrediščna kroga; istosrediščne krogle
  9.      istoznáčen  -čna -o prid. () zastar. istopomenski: istoznačne besede
  10.      italianístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na italianiste ali italianistiko: italianistična predavanja // um. ki je pod vplivom italijanske umetnosti: takratno italianistično slikarstvo na Nizozemskem
  11.      izbírčen  tudi zbírčen -čna -o prid., izbírčnejši tudi zbírčnejši () ki ima zelo velike zahteve pri izbiri česa, zlasti jedi, pijače: izbirčen človek; otrok je razvajen in izbirčen / izbirčen v hrani / poslušalci so postali bolj izbirčni ∙ pog., ekspr. ti si pa res izbirčna Metka izbirčen človek, zlasti otrok
  12.      izbóčenost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost izbočenega: izbočenost čela, hrbta; izbočenost ploskve / močna izbočenost stene
  13.      izčenčáti  -ám in sčenčáti -ám dov.) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: nikoli ne veš, kdo lahko kaj izčenča; gotovo si mu ti izčenčal, kje smo bili
  14.      izčíščenje  in sčíščenje -a s () glagolnik od izčistiti: izčiščenje soda / izčiščenje besedila
  15.      izčíščenost  -i ž () knjiž. jasnost, izoblikovanost: miselna izčiščenost; izčiščenost pogledov
  16.      izenáčenje  tudi zenáčenje -a s () glagolnik od izenačiti: izenačenje notranjega in zunanjega pritiska / izenačenje delovnih razmer / izenačenje ljudi pred zakonom / izenačenje (rezultata) v začetku drugega polčasa
  17.      izenáčenost  -i ž () lastnost, značilnost izenačenega: izenačenost delovnih razmer / popolna izenačenost tekmovalcev / glavna odlika ansambla je v izenačenosti
  18.      izhodíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na izhodišče: četa se je vrnila na izhodiščni položaj; izhodiščno mesto za potovanje / izhodiščna točka za reševanje vprašanj ♦ lingv. izhodiščni pomen besede
  19.      izklícen  -cna -o prid. () v zvezi izklicna cena začetna cena na dražbi: izklicna cena je tisoč dinarjev; ponudbe so povišali že na štirikratno izklicno ceno
  20.      izkljúčen  -čna -o prid. () 1. publ. ki je omejen samo na navedeno; edini: kmet je bil takrat skoraj izključni nosilec slovenstva v deželi; to je bila pravzaprav izključna vrsta drame pri nas 2. ki pripada samo enemu: pridobiti si izključno pravico za izdajanje / to je njegova izključna last ● publ. izključni modeli ekskluzivni; publ. sodobna umetnost je precej izključna se težko razume, dojamejur. izključni rok rok, ki se ne sme podaljšati izkljúčno prislov od izključen: skupščina je izključno pristojna, da o tem odloča // ekspr. samo, le: to delo so opravljale izključno ženske; izdelovati izključno na podlagi tuje licence; živali krmijo izključno s senom
  21.      izkljúčenec  -nca m () redko kdor je izključen: izključenci iz organizacije
  22.      izkljúčenje  -a s () redko izključitev: vključenje in izključenje aparata / izključenje iz šole
  23.      izkoríščenje  -a s () glagolnik od izkoristiti: načrtno izkoriščenje delovnega časa / izkoriščenje energije
  24.      izkoríščenost  -i ž () značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti
  25.      izlóčenec  -nca m (ọ́) knjiž. izobčenec: počutil se je kot izločenec

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA