Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (856-880)
- holocén -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
- holocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na holocen: holocenski prod; holocenska naplavina / holocenska doba ♪
- homeopátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatično zdravilo / homeopatična magija ♪
- homêričen -čna -o prid. (é) redko homerski: homerična preprostost ♪
- homilétičen -čna -o (ẹ́) pridevnik od homiletika: homiletične vaje ♪
- homotétičen -čna -o prid. (ẹ́) geom. podoben v perspektivni legi: homotetični lik; homotetična figura ♪
- hranílničen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hranilnico: hranilnični pravilnik / hranilnični prostori / zastar. hranilnična knjižica hranilna knjižica ♪
- hrbteníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hrbtenico: hrbtenično vretence ♦ anat. hrbtenični kanal kanal, ki poteka skozi vretenca hrbtenice ♪
- hrbtenjáčen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na hrbtenjačo: hrbtenjačni živci / hrbtenjačna tekočina ♪
- hromatičen ipd. gl. kromatičen ipd. ♪
- hrustánčen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hrustanec: hrustančne celice; hrustančno tkivo / hrustančni sklep; hrustančno ogrodje ♪
- humanístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija humanístično prisl.: humanistično izobražen človek ♪
- humorístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humor: humorističen list, pisatelj; humoristična oddaja v radiu; humoristična zgodba; humoristično delo / govoriti v humorističnem tonu / jemati stvar s humoristične strani; pog. ima močno humoristično žilico humorístično prisl.: govoriti humoristično ♪
- hvalíčenje -a s (ȋ) glagolnik od hvaličiti: nehaj že s tem svojim hvaličenjem ♪
- idealístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na idealiste ali idealizem: idealistično prizadevanje mladine; idealistično stališče / idealistični svetovni nazor; idealistični pogled na svet; idealistična filozofija ♦ filoz. idealistični monizem; idealistična estetika idealístično prisl.: misliti, ravnati idealistično ♪
- idéjnopolítičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) publ. nanašajoč se na politične ideje: idejnopolitično delo / idejnopolitični vplivi / idejnopolitična vsebina članka idéjnopolítično prisl.: idejnopolitično se izpopolnjevati ♪
- idéntičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema z drugim, ne razlikuje od drugega; istoveten, enak: gre za identične pojave, pojme; številne podobnosti so sorodne, včasih celo identične; imata skoraj identično stališče o tem vprašanju; imeti kaj za identično / identična barvna kombinacija // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: splošna metoda znanstvenega dela je identična s splošno sociologijo / s takšnimi trditvami postaja identičen s svojimi kritiki / ta tekst je identičen s tem 2. isti: šlo je za identično osebo ◊ geom. identični tvorbi tvorbi, ki imata enako obliko in velikost; mat. identična enačba enačba brez neznanke ♪
- idíličen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na idila 2, 3: idilični kraji; idilična vaška cerkev / bil je priča idiličnemu prizoru / idilično življenje / ekspr. okrog njega je vladal idiličen mir popoln / idilični motivi / iron. ima idilične predstave o ljubezni; idilično opisovanje razmer neresnično, olepšano ♦ lit. idilični ep idílično prisl.: idilično lepa pot skozi gozd ♪
- idiokromátičen -čna -o prid. (á) min. ki ima za snov značilno barvo: idiokromatični kristali ♪
- idiomátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na idiom ali idiomatiko: idiomatični izrazi ♪
- idiosinkrátičen -čna -o (á) pridevnik od idiosinkrazija: idiosinkratično vnetje ♪
- igríščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na igrišče: igriščne naprave / igriščna travna mešanica ♪
- ikonoklástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na ikonoklaste ali ikonoklazem: ikonoklastični boji / znašel se je v ikonoklastični atmosferi mladih ljudi ♪
- íktičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ikt; naglašen, poudarjen: iktični zlogi / nenaglašenost iktičnih mest še bolj poudarja ritmično nasprotje ♪
- ílovičen -čna -o prid. (í) zastar. ilovnat: ilovična zemlja ♪
731 756 781 806 831 856 881 906 931 956