Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (7.606-7.630)


  1.      ogréti  ogréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj toplo: ogreti sobo; ogreti vodo do sto stopinj; ogreti si roke pri ognju 2. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ogrelo / čaj nas je ogrel; pot v hrib jih je ogrela; pren. prijazna beseda človeka ogreje; taka pesem ogreje srce 3. ekspr. navdušiti: sodelavce je ogrel za svoj načrt; ogreti se za šport, študij / govornik ni mogel ogreti občinstva; predstava je gledalce ogrela ogréti se 1. postati topel: kamenje se na soncu ogreje; voda se je že ogrela; brezoseb. počakali so, da se je zunaj nekoliko ogrelo / stroj se je preveč ogrel preveč segrel, pregrel 2. dobiti občutek toplote: stopi v hišo, da se ogreješ; na soncu se je dobro ogrel; ogreti se ob ognju, pri peči; ogreti se s hojo ● ekspr. družba pri mizi se je kmalu ogrela razživela; ekspr. pogovor se nikakor ni hotel ogreti postati sproščen; ekspr. ogreti se za dekle začutiti naklonjenost, ljubezen do nje ogrét -a -o: ogret krožnik; za šport ogreti ljudje; ogreta telovadnica ♪
  2.      ogrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ogrevati: ogrevanje prostorov; ogrevanje s toplim zrakom; naprava za ogrevanje / ogrevanje zraka / centralno, etažno ogrevanje; električno, plinsko ogrevanje; ogrevanje na premog / vaje za ogrevanje ∙ pog. vključiti ogrevanje naprave, priprave za ogrevanje ♦ psih. začetno naraščanje delovne učinkovitosti ♪
  3.      ogrévati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj toplo: peč ogreva ves prostor; ogrevati vodo, zrak; ogrevati z električno energijo, oljem, premogom / ogrevati si roke ob ognju greti 2. povzročati občutek toplote: sonce nas prijetno ogreva / s hrano dobiva telo snovi, ki ga ogrevajo; pren. ljubezen ogreva srce; ogreva ga misel na dom ogrévati se 1. postajati topel: zrak se spomladi hitro ogreva 2. ekspr. navduševati se: večina se ogreva za njegov predlog; ogrevati se za zabavno glasbo, šport; vedno bolj se ogreva zanjo / publ. sedanja moda se ogreva za žive barve zdaj so moderne žive barve ◊ šport. tekmovalec se ogreva postopno in načrtno pripravlja organizem na težje obremenitve ogrevajóč -a -e: ogrevajoči sončni žarki; pesem, ogrevajoča srce ogrévan -a -o: ogrevan plavalni bazen; centralno ogrevani prostori; ogrevana površina, voda; ogrevana soba ♪
  4.      ogrizováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z grizenjem načenjati: miši ogrizujejo sadje 2. ekspr. opravljati, obrekovati: povsod ga je ogrizoval, kako slab delavec je ♪
  5.      ogŕlica  -e ž (ȓ) ovratni nakit, navadno iz na vrvici nanizanih drobnih dragocenih predmetov: nositi ogrlico; biserna, briljantna ogrlica; ogrlica iz opalov ♪
  6.      ogródje  -a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa: sestaviti ogrodje oddaje o športu; ogrodje zakona / publ. idejno ogrodje stranke 2. trdni oporni deli telesa: poškodovati ogrodje; apnenčasto, koščeno ogrodje; ogrodje iz kremenastih iglic / del telesnega ogrodja ♦ zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev ♪
  7.      ogúljenec  -nca m (ú) slabš. kdor je slabo, zanemarjeno oblečen: oguljenci in razcapanci ♪
  8.      òh  medm. (ȍ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oh, kaj bo, če nam zboliš; oh, kako čudno se je vse obrnilo; oh, mati, ne smeš toliko jokati // izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: oh, kako je bilo lepo; oh, kako se to prileže; oh, saj res // izraža začudenje, presenečenje; o: oh, koga vidim 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: oh, vse me boli 3. izraža podkrepitev trditve: oh, nič, nič; oh, saj znaš sam domov 4. izraža zavrnitev, nejevoljo: oh, pojdi, pojdi, niso te videli; oh, tebi kaj dopovedati; sam.: ti večni ahi in ohi ♪
  9.      ohlápen  -pna -o prid., ohlápnejši (á ā) 1. ki ni tesno okrog telesa: ohlapen črn plašč; ohlapna bluza; obleka je bila v pasu ohlapna / ohlapen kroj 2. ki je brez napetosti, čvrstosti: ohlapna koža; ohlapne obrazne mišice / njene roke so bile ohlapne 3. nav. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: ohlapna disciplina, morala / ta pojem je precej ohlapen; ohlapna zgradba povesti / imel je ohlapen odnos do vsega // netočen, neustrezen: ohlapen prevod; uporabiti ohlapen termin / ta pisatelj ima ohlapen jezik ohlápno prisl.: ohlapno zavezan pas ♪
  10.      ohlíp  -a m (ȋ) knjiž. sunek vetra: močen ohlip je razcefral jadra / burja je pihala v ohlipih ♪
  11.      ohó  in ohò medm. (ọ̑; ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel 2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej ♪
  12.      ohohó  tudi òhòhò medm. (ọ̑; ȍ-ȍ-ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: ohoho, kaj pa vidva tukaj 2. izraža posmeh: ohoho, prav ti je ♪
  13.      ohraníti  in ohrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada ● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava ♪
  14.      ohránjati  -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest ♪
  15.      ohranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje ♪
  16.      ojáčiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z gibanjem je ojačil mišice / ojačiti rob platnic s trakom ♦ elektr. ojačiti napetost povečati njeno izhodno vrednost; grad. ojačiti povzročiti večjo nosilnost ojáčen -a -o: ojačena napetost ♪
  17.      ojeklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel ♪
  18.      okazionalízem  -zma m (ȋ) iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma ♪
  19.      okínjak  -a m (ȋ) nar. vzhodno odprtina za zračenje, navadno v stropu: veter je pihal skozi okinjak ♪
  20.      okítiti  -im dov. (í ȋ) star. okrasiti, olepšati: vsa okna so okitili; okititi z venci okíčen in okíten -a -o: okičeni konji ♪
  21.      okleníti  oklénem dov. (ȋ ẹ́) 1. močno, trdno prijeti, stisniti: oklenil ga je in mu vzel nož / koščene roke so ga oklenile, da se ni mogel premakniti 2. trdno, tesno obkoliti: okleniti postojanko; trdnjavo so oklenili z vseh strani / oklenili so nemško divizijo okleníti se močno, trdno a) objeti: stopila je k njemu in se ga oklenila b) oprijeti se, prijeti se: krčevito se je oklenil stola / oklenila se ga je okrog vratu, za komolec // ekspr. zelo se navezati: zadnje čase se je oklenila sina / oklenil se je novih idej oklénjen -a -o: trdnjava je bila oklenjena; plesala sta tesno oklenjena ♪
  22.      oklèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. nekdaj kovinska vojaška obleka, gibljiva na sklepih: nadeti si oklep; težek bojni oklep; oklep srednjeveškega viteza; oklep z vizirjem / razstava orožja in oklepov / prsni oklep brez rokavov 2. trden zunanji zaščitni del a) vojaškega vozila: tanki z debelim oklepom; neprebojni oklep ladje b) s prilastkom kakega predmeta: oklep blagajne; kovinski oklep ročne bombe; močen oklep filmske kamere / kamnit oklep vodnjaka 3. zunanje ogrodje nekaterih živali: rakov oklep; oklep želve / žival se je obdala z oklepom 4. navadno s prilastkom kar kaj močno prijema, stiska: mavčni oklep; tesen usnjen oklep; počutim se lahkega, kot bi padel oklep z mene // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živeti v oklepu gotovosti; obdal se je z oklepom molka in potrpežljivosti ◊ bot. alpska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Androsace ♪
  23.      oklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat 2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila ◊ geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90° oklépati se 1. močno, trdno a) objemati: stala je ob njem in se ga oklepala; z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka b) oprijemati se, držati se: oklepal se je palice; ves čas se je oklepal stebra 2. ekspr. biti zelo navezan na kaj: vztrajno se je oklepal starih navad, predstav; oklepal se je svoje zamisli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo: oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem oklepajóč -a -e: krčevito se oklepajoč palice, je odšel ♦ lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz ♪
  24.      oklépnica  -e ž (ẹ̑) voj. oklepna ladja: graditi oklepnico; oklepnice in letalonosilke ◊ zool. oklepnice izumrle obloustke iz starejšega paleozoika, pokrite s koščenimi ploščami, Ostracodermi ♪
  25.      okléstiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje // pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd 3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil okléščen -a -o: okleščene veje; okleščeno deblo, drevje ♪

   7.481 7.506 7.531 7.556 7.581 7.606 7.631 7.656 7.681 7.706  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA