Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (76-100)
- čenčáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) čenča: to je pravi čenčač ♪
- čenčálast -a -o prid. (á) slabš. čenčast: čenčalaste babnice / sit sem že njihovega čenčalastega klepetanja ♪
- čenčánje -a s (ȃ) glagolnik od čenčati: moti ga s praznim čenčanjem / to bo spet čenčanja o njej ♪
- čenčaríja -e ž (ȋ) nav. mn. neresnična vest, izmišljotina; čenča: to so bile same čenčarije; ni mi do babjih čenčarij / izgubljati čas s praznimi čenčarijami čenčanjem ♪
- čenčáriti -im nedov. (á ȃ) čenčati: prepameten je, da bi čenčaril / rada čenčari o dogodkih v vasi ♪
- čénčast -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki (rad) čenča: čenčasta baba; čenča čenčasta! / pripovedoval je čenčaste zgodbe ♪
- čenčáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. vsebinsko prazno govoriti: uganjal je burke, čenčal in pel; po cele ure čenčajo; čenča kot stara baba // govoriti, pripovedovati: saj ne ve, kaj čenča; same neumnosti čenča; ni ji mar, kaj čenčajo o njej 2. pripovedovati neresnične vesti: saj ni res, kaj čenčaš! čenčal je, da je našel cekine ♪
- čenčàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) čenča: pravijo, da je zelo čenčav; opravljive in čenčave ženske / čenčav časopis ♪
- čenčávost -i ž (á) ekspr. lastnost čenčavega človeka: babja čenčavost ♪
- čenčúra -e ž (ȗ) slabš. čenčač: molči, čenčura neumna! ♪
- čènda medm. (ȅ) nar. izraža pritrjevanje; seveda, da: Boli. Čenda! Boli, boli! (I. Pregelj) ♪
- àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje ♪
- absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca ♪
- absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada ♪
- abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo ♪
- àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi ♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi ♪
- adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten ♪
- adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence ♪
- adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče ♪
- adolescènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov ♪
- adventístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki ♪
- áerodinámičen in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo ♪
- áeromeháničen in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni ♪
- aeronávtičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija ♪
- áerostátičen in aêrostátičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226