Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (5.731-5.755)
- kuránten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. vsakdanji, tekoč: kurantne potrebe / kurantno blago blago, ki se lahko, dobro prodaja ♦ ekon. kurantni denar denar, ki se v določeni državi uporablja kot plačilno sredstvo ♪
- kurátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik: določili so mu kuratorja; kurator šole / bil je kurator njegovega premoženja ♪
- kuratórij -a m (ọ́) knjiž. kolektivni organ, ki skrbi za določeno stvar ali področje, skrbništvo: njegovo premoženje upravlja kuratorij / kuratorij študentskih domov ♪
- kurílnica -e ž (ȋ) 1. prostor, v katerem je peč manjše centralne kurjave: poleg kleti je bila še kurilnica 2. žel. stavba, v kateri se pripravi parna lokomotiva za vožnjo: delavci v kurilnici ♪
- kurjáč -a m (á) delavec, ki kuri peč centralne kurjave, parnega kotla: tovarna je zaposlila več kurjačev / ladijski kurjač; kurjač na lokomotivi ♪
- kurjáva -e ž (ȃ) 1. kar se uporablja za kurjenje, ogrevanje: zmanjkalo je kurjave; preskrbeti kurjavo za zimo / drva, les za kurjavo 2. navadno s prilastkom način kurjenja, ogrevanja: električna, plinska kurjava; kurjava na olje / parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje // kurjenje: kurjava peči je draga 3. v zvezi centralna kurjava naprava iz več ogrevalnih naprav na toplo vodo ali paro s skupno kurilno napravo: montirati novo centralno kurjavo / hiša ima centralno kurjavo ♪
- kúrji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kure: kurje jajce, meso; kurje perje; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo / kurja obara / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; kurje prsi ozke, izbočene prsi; kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mraku; kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom ∙ vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten ♦ bot. kurja čreva, črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media ♪
- kúrz -a m (ȗ) 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz // cena
blaga na borzi; tečaj ♪
- kváčka -e ž (ȃ) podolgovat tanjši, na enem koncu ukrivljen predmet za kvačkanje: oviti nit okrog kvačke; koščena kvačka ♪
- kvadráten -tna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kvadrat: kvadratna osnovna ploskev; velika kvadratna okna / kvadratni prerez cevi; kvadratna oblika / kvadratni koren; kvadratna enačba, funkcija 2. v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri petnajst kvadratnih metrov [m2] / kvadratni centimeter, kilometer ◊ muz. kvadratna notacija notacija na štirih črtah z notami kvadratne oblike, značilna zlasti za koral ♪
- kvadríga -e ž (ȋ) pri starih Rimljanih dvokolesni voz s štirimi vštric vpreženimi konji: ulica je bila razrita od kolesnic kvadrige / na pročelju stavbe je bila pozlačena kvadriga upodobitev tega voza ♪
- kvadrívij -a m (í) v srednjem veku višja stopnja elementarne, začetne šole: v kvadriviju so se učenci seznanili z aritmetiko, geometrijo, astronomijo in glasbo // skupina predmetov, ki se poučuje na tej stopnji: pouk kvadrivija ♪
- kvalificírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti // publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati ◊ lingv. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator kvalificírati se šport. z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale kvalificíran -a -o: bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazba ♦ soc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov ♪
- kvalifikácija -e ž (á) 1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja // publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev 2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / žarg. igrati naporne kvalifikacije ♪
- kvalitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost ♪
- kvánt -a m (ȃ) fiz. točno določena energija, ki jo lahko sprejme ali odda atom, molekula: izmeriti oddane kvante / svetlobni kvant foton ♪
- kvánta -e ž (ȃ) 1. ekspr. prostaška, nespodobna šala: rad pripoveduje kvante; naslajati se ob kvantah; gostilniška, grda kvanta / nehaj že s svojimi kvantami // zastar. prostaška, nespodobna pesem: brunda, poje umazano kvanto 2. redko izmišljotina, čenča: ne verjemi tem kvantam; za kvante se ne meni ♪
- kvántarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvantače ali kvanto: zelo je kvantarski; kvantarske šale / kvantarske pesmi / kvantarske čenče; sam: govorili so take kvantarske, da je šla ven kvantarske šale, dovtipe ♪
- kvantáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali // prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta 2. redko čenčati: nekaj je kvantal o njem ♪
- kvantitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti ◊ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem kvantitatívno prisl.: kvantitativno dobra prehrana ♪
- kvásiti -im tudi kvasíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) 1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti // zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi 2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate ◊ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus kvásiti se, tudi kvasíti se redko vzhajati: kruh se kvasi kvášen -a -o tudi kvašèn -êna -o: kvašeno testo ♪
- kvátre kváter ž mn. (á ȃ) rel. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno (cerkveno) leto: začele se bodo kvatre / jesenske kvatre kvatrni teden, ki je v jeseni ∙ ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko ♪
- kvékast -a -o prid. (ẹ̄) slabš. sključen, upognjen: kvekast starec ♪
- kvéstor -ja m (ẹ́) 1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja 2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji ♪
- kvesturín -a m (ȋ) slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov ♪
5.606 5.631 5.656 5.681 5.706 5.731 5.756 5.781 5.806 5.831