Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (5.651-5.675)


  1.      krivína  -e ž (í) 1. lastnost krive črte, linije česa: izračunati, povečati krivino; skušali so izravnati krivino reke; krivina pobočja je zelo velika / pri teku je delal krivine 2. del česa, ki ima krivo linijo: zavozil je v krivino / krivina sank / čoln s krivinami na koncih ◊ anat. mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; velika krivina izbočeni del želodca, ki je obrnjen na levo in navzdol; geom. druga krivina količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo; prva krivina količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo ♪
  2.      krivínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krivino: krivinske spremembe ◊ geom. krivinski krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega; krivinski polmer polmer krivinskega kroga ♪
  3.      krivovérec  -rca m (ẹ̑) za pripadnike določene krščanske veroizpovedi kdor je zaradi nepriznavanja kake dogme druge, drugačne vere: krivoverci in pravoverci ♪
  4.      krivovérstvo  -a s (ẹ̑) za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnost drugi, drugačni veri zaradi nepriznavanja kake dogme: očitajo mu krivoverstvo / odpovedati se krivoverstvu krivi veri ♪
  5.      krivúlja  -e ž (ú) 1. kriva črta: narisati krivuljo; oblika krivulje // geom. črta, katere točke niso na isti premici: gorišče krivulje; tangenta krivulje / točka je pri gibanju opisala krivuljo / sklenjena krivulja / prostorska krivulja katere točke niso na isti ravnini; ravninska krivulja katere točke so na isti ravnini; sinusova krivulja ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo; lok krivulje 2. pot, ki jo naredi telo pri nepremočrtnem gibanju: balistična krivulja; let v krivulji 3. navadno s prilastkom črta, ki ponazarja spreminjanje česa: ekonomska krivulja pada, raste; temperaturna krivulja se je obrnila navzgor; krivulja pritiska, toplote / krivulja uspeha / karakteristična krivulja po kateri se da spoznati določen pojav ♦ ekon. krivulja ponudbe, povpraševanja ♪
  6.      kríž  -a m (í) 1. naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega: narediti, postaviti križ / pribiti koga na križ; viseti na križu / obsoditi koga na smrt na križu 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol krščanstva: na steni je visel križ; pogrebni sprevod s križem na čelu; lesen, železen križ (na grobu) / križ s podobo Kristusa / na verižici okrog vratu ji je visel zlat križ / enakoramni križ; jeruzalemski križ; latinski križ; malteški križ; pren. molče je prenašal svoj križ // gib z roko ali s predmetom v obliki te naprave: delati križe; boji se ga kot hudič križa zelo / blagosloviti s križem / narediti znamenje križa / latinski križ pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame 3. kar je po obliki podobno tej napravi: v oknu so bili križi / čez vso stran je naredil križ potegnil črti v obliki križa / trama sta položena tako, da tvorita križ / cestni križ križišče, stikališče pomembnejših, navadno mednarodnih cest / redko dati kaj na križ navzkriž, križem 4. ekspr. trpljenje, težava, skrb: z otroki je križ; križ imam z njo / velik križ si je nakopal na glavo / križi in težave; pren., knjiž. vzeti križ na svoje rame // ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: križ je vsem ustreči; križ je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj križ 5. ekspr., v zvezi z izrazi količine, za določanje starosti deset let, desetletje: dopolnil je šest križev / že osem križev ima na plečih 6. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa: imel je nekaj križev in dva pika 7. predel ob spodnjem delu hrbtenice: križ ga je zelo bolel; trga ga v križu / bolečine v križu 8. nar. vzhodno snopi, ki se sušijo na njivi, položeni s klasjem drug proti drugemu v obliki križa: snope so hitro skladali v križe / križi pšenice / v križ položeni snopi ● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; ekspr. vsak ima svoj križ trajno večjo skrb, težavo; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; ekspr. sedeti za križi biti v zaporu; ekspr. križ božji, je to mogoče izraža začudenje, presenečenje; kljukasti križ v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; arheol. kljukasti križ enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca; svastika; arhit. nitni križ; vizirni križ; astr. Južni križ; Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; geom. osni križ; navt. križ drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; poševni križ; vodoravni križ ♪
  7.      krížanje  -a s (ȋ) glagolnik od križati: a) mučenje in križanje upornikov / blagoslavljanje in križanje / zagotoviti je treba varnost na križanju zelo prometnih poti / križanje različnih interesov, teženj ∙ ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov b) križanje raznih vrst fižola; križanje živali ♪
  8.      krížati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa 2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze 3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest 4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / redko pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti ∙ ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti 5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih // ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče 6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo krížati se 1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi 2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala križajóč -a -e: križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice krížan -a -o: križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.: rel. Križani (Jezus) Kristus ♪
  9.      krížemnik  -a m (ȋ) etn. belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu: velik križemnik ♪
  10.      kríževnik  -a m (ȋ) 1. etn. belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu: tkati križevnik 2. zastar. križar: hraber križevnik ♪
  11.      krmáriti  -im nedov. (á ȃ) določati, omogočati gibanje s krmilom v določeni smeri, navadno vodnemu vozilu: znal je krmariti; krmariti ladjo / previdno je krmaril čoln proti bregu / vozilo je zanašalo in ga je bilo težko krmariti; pren., ekspr. dobro je krmaril med nasprotnima taboroma // v zvezi s s, z določati smer plavanja, letenja: riba krmari s plavutmi; krmariti z repom ◊ šport. smučati s spreminjanjem smeri krmárjen -a -o: avtomatično krmarjena ladja ♪
  12.      krníca  -e ž (í) 1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; tolmun: vreči kaj v krnico; nevarne krnice // plitvejša kotanja, navadno napolnjena z vodo: krnice so bile polne vode / plitva krnica / kalna krnica voda v krnici 2. agr. spodnji del preprostejše sadne stiskalnice, po katerem odteka mošt: postaviti koš na krnico 3. geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline: v krnici se je nabral sneg / ledeniška krnica 4. nar. vzhodno večja okrogla posoda, navadno izdolbena iz enega kosa lesa: mesiti kruh v krnici / krnica za pomivanje posode ♪
  13.      króg  -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga 2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči / v krogu je blodil po gozdu 3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje; skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev 4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu; ni se mogel vključiti v njegov miselni krog; pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov enot / krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine // mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov 5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja; njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog 6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih 7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga; ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu; brezupen začarani krog / začarani krog misli ● ekspr. pred očmi se mu delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč ◊ astr. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni ♪
  14.      krog  predl., star., z rodilnikom okrog, okoli: hoditi krog hiše / smehljaj mu igra krog ust / misli se vrtijo krog tega vprašanja / vrne se krog desetih / tehta krog centa; prim. kroginkrog ♪
  15.      krógla  -e ž (ọ̑) 1. geom. telo, ki ga omejuje ploskev, katere točke so enako oddaljene od središča: polmer krogle; izračunati površino in prostornino krogle / koncentrične krogle krogle z istim, skupnim središčem; očrtana krogla najmanjša krogla, v kateri leži dano telo; včrtana krogla največja krogla, ki leži znotraj danega telesa 2. predmet take ali podobne oblike: izrezljal je kroglo iz lesa; zakotaliti kroglo; jeklena, kovinska, steklena krogla; votla krogla / poškodovati površje krogle // s prilastkom tak predmet, ki se uporablja pri različnih (športnih) igrah: balinarska, kegljaška krogla; biljardne krogle so udarjale druga ob drugo // šport. tak predmet z določeno težo za metanje, suvanje: metalci diska in krogle / dosegel je nov rekord v metu krogle 3. ekspr. nebesno telo, navadno zemlja: naša krogla postaja prenaseljena / z oslabljenim pomenom: nebesna krogla; sončna krogla sonce; zemeljska krogla zemlja 4. del naboja, ki ob vžigu zleti iz ročnega strelnega orožja: krogla leti; krogla ga je zadela v ramo in mu prebila kost; ekspr. krogle so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami; kot krogla je švignil mimo / ekspr. krogle kar dežujejo veliko jih leti po zraku; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani / dumdum krogla; topovska krogla granata ● ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; ekspr. padel je pod sovražnimi kroglami bil je ubit (v vojni) ◊ strojn. mlin na krogle stroj, ki drobi grude z jeklenimi kroglami; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico; svetilna krogla ♪
  16.      kròj  krôja m (ȍ ó) 1. vzorec, model za obliko obleke ali obutve: izrezati kroj iz časopisa; narisati, prerisati kroj / dobila je nov kroj ovratnika / šivati po kroju // oblika obleke ali obutve: obleka je neprisiljena v barvi in kroju; eleganten kroj čevljev; moderen, ohlapen, oprijet kroj / nizek kroj ovratnika / obleka je najnovejšega kroja ♦ obrt. klasični kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; princes kroj ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov; srajčni kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom 2. raba peša oblačilo, značilno za določeno društvo, dejavnost; obleka, uniforma: telovadci so nastopili v krojih / gasilski, vojaški kroj / ženske v pisanih krojih nošah ♪
  17.      krojačíca  in krojáčica -e ž (í; á) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem ženskih plaščev in kostimov: izučila se je za krojačico; priredili so tečaj za šivilje in krojačice / modna krojačica ◊ zool. čebeli podobna žuželka, ki dela rove v zemljo in znaša vanje med in cvetni prah, Megachile centuncularis ♪
  18.      krómbi  -ja m (ọ̑) tekst. debela, zelo kosmatena volnena tkanina za moške plašče: oblečen je bil v plašč iz krombija; neskl. pril.: krombi plašč ♪
  19.      krompír  -ja m (ȋ) kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije; krompir ima cimo; kopati, osipavati, saditi krompir; lupiti krompir; debel, droben krompir; krompir je že kuhan; gomolj, podoben krompirju; krompir z belim, rumenim mesom; boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen ∙ pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti ♦ agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem ♪
  20.      krompírjev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krompir: krompirjev gomolj; krompirjev grmič, list; krompirjeva cima / krompirjevi olupki / različne krompirjeve sorte / krompirjevi cmoki, svaljki iz krompirjevega testa; krompirjev golaž; krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjev pire; krompirjevi žganci; krompirjeva juha; krompirjeva moka; krompirjeva solata na rezine narezan kuhani krompir, začinjen z oljem in kisom ◊ agr. krompirjeva plesen glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov; gastr. krompirjevo testo testo iz moke in krompirja ♪
  21.      krónanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kronati: kronanje kralja; dan ustoličenja in kronanja / kronanje zmagovalcev / ta dogodek je pomenil kronanje njegove življenjske poti ♪
  22.      krónati  -am dov. in nedov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo // nedov., ekspr., redko krasiti kot krona: čudovita kupola je kronala stolp / sonce krona mesto 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: s tem dejanjem je kronal svoje delo, početje / veliko priznanje je kronalo njegov trud 3. nedov., pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: že kar preveč ga krona / žena mu ga krona krónan -a -o: kronan vladar; vsi poskusi niso bili kronani z uspehom ∙ pog., ekspr. ti si kronan(i) osel zelo neumen, nespameten; ekspr. kronana glava vladar ♪
  23.      kroníst  -a m (ȋ) pisec kronike: o zgodovini cerkve poroča samostanski kronist; mestni kronist; natančen kronist revolucije / kronist nesreče ♪
  24.      kronográm  -a m (ȃ) knjiž. napis, katerega poudarjene velike črke dajejo kot rimske številke določeno letnico: kronogram na grajskem vodnjaku ♪
  25.      kronolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kronologijo: kronološki pregled dogodkov; kronološka razporeditev pesmi / slike so urejene po kronološkem redu / kronološka razstava o razvoju šolstva ♦ psih. kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje kronolóško prisl.: teksti so razvrščeni kronološko ♪

   5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA