Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (56-80) 
- centríranost -i ž (ȋ) lastnost centriranega: stroga centriranost oboka ♪
- centrírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran -a -o: slika na zaslonu ni centrirana ♪
- centríren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na centriranje: centrirni obroč, rob ♪
- centrízem -zma m (ȋ) polit. smer, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: tendence centrizma ♪
- centrosóm -a m (ọ̑) biol. zrncu podoben del citoplazme živalskih celic: centrosom ima pri delitvi celic važno vlogo ♪
- céntrum -a m (ẹ̑) redko center, središče: napotil se je v centrum mesta ♪
- centrumáš -a m (á) polit. član sredinske skupine v parlamentu, sredinec: vodstvo so prevzeli centrumaši ♪
- centrumáški -a -o (á) pridevnik od centrumaš: centrumaška stranka ♪
- céntrumski -a -o (ẹ̑) pridevnik od centrum: centrumski poslanec ♪
- centúrija -e ž (ú) pri starih Rimljanih vojaška enota, približno sto mož, stotnija: poveljevati centuriji ♪
- centúrion -a m (ū) pri starih Rimljanih poveljnik centurije, stotnik ♪
- cénzor -ja m (ẹ̑) kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor ◊ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov ♪
- cénzorski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cenzorje: opravljati cenzorsko službo; cenzorska strogost / ekspr. urednik je precej uporabljal cenzorske škarje mnogo popravljal, krajšal ♪
- cenzúra -e ž (ȗ) uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro; dati, poslati članek, rokopis v cenzuro; pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; filmska cenzura; preventivna cenzura časopisov; uvedba cenzure nad radiom in televizijo / pisemska cenzura // urad za tako pregledovanje: biti v službi pri cenzuri / cenzura je članek zavrnila ◊ rel. cerkvena poboljševalna kazen ♪
- cenzúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na cenzuro: cenzurni predpisi; cenzurni urad / cenzurni rokopis ♪
- cenzuríranje -a s (ȋ) glagolnik od cenzurirati: strogo cenzuriranje dramskih del ♪
- cenzurírati -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati cenzuro: cenzurirati članke, filme, knjige / zapornikom so cenzurirali vsa pisma // pri cenzuri izločiti, prepovedati: oblast je dve kitici pesmi cenzurirala, češ da imata protidržavno ost cenzuríran -a -o: v drugi izdaji je avtor znova vstavil cenzurirane odstavke prve izdaje; cenzurirana verzija pesmi ♪
- cenzúrka -e ž (ȗ) žarg., film. filmska predstava za izbran krog ljudi, da se oceni primernost filma ♪
- cénzus -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico // publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino 2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo ♪
- čénča -e ž (ẹ̑) nav. mn., ekspr. neresnična vest, izmišljotina: to so navadne čenče; ne verjemi tem čenčam; pripovedovati, raznašati čenče; to so same babje čenče; prazne čenče // vsebinsko prazno govorjenje: bile so zatopljene v svoje čenče // nav. ed. klepetav človek: ti si prava čenča; vem, da bo molčal, saj ni čenča ♪
- čenčáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) čenča: to je pravi čenčač ♪
- čenčálast -a -o prid. (á) slabš. čenčast: čenčalaste babnice / sit sem že njihovega čenčalastega klepetanja ♪
- čenčánje -a s (ȃ) glagolnik od čenčati: moti ga s praznim čenčanjem / to bo spet čenčanja o njej ♪
- čenčaríja -e ž (ȋ) nav. mn. neresnična vest, izmišljotina; čenča: to so bile same čenčarije; ni mi do babjih čenčarij / izgubljati čas s praznimi čenčarijami čenčanjem ♪
- čenčáriti -im nedov. (á ȃ) čenčati: prepameten je, da bi čenčaril / rada čenčari o dogodkih v vasi ♪
1 6 31 56 81 106 131 156 181 206 
