Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (51-75)


  1.      centrifugíranje  -a s (ȋ) glagolnik od centrifugirati: iz tkanine odstranimo vodo s centrifugiranjem ♪
  2.      centrifugírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati s centrifugo: centrifugirati sadni sok, mleko / centrifugirati perilo ♪
  3.      centripetálen  -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila ◊ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje ♪
  4.      centripetálnost  -i ž (ȃ) fiz. lastnost centripetalne sile, sredotežnost ♪
  5.      centríranje  -a s (ȋ) glagolnik od centrirati: centriranje instrumenta / centriranje žoge ♪
  6.      centríranost  -i ž (ȋ) lastnost centriranega: stroga centriranost oboka ♪
  7.      centrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran -a -o: slika na zaslonu ni centrirana ♪
  8.      centríren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na centriranje: centrirni obroč, rob ♪
  9.      centrízem  -zma m (ȋ) polit. smer, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: tendence centrizma ♪
  10.      centrosóm  -a m (ọ̑) biol. zrncu podoben del citoplazme živalskih celic: centrosom ima pri delitvi celic važno vlogo ♪
  11.      céntrum  -a m (ẹ̑) redko center, središče: napotil se je v centrum mesta ♪
  12.      centrumáš  -a m (á) polit. član sredinske skupine v parlamentu, sredinec: vodstvo so prevzeli centrumaši ♪
  13.      centrumáški  -a -o (á) pridevnik od centrumaš: centrumaška stranka ♪
  14.      céntrumski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od centrum: centrumski poslanec ♪
  15.      centúrija  -e ž (ú) pri starih Rimljanih vojaška enota, približno sto mož, stotnija: poveljevati centuriji ♪
  16.      centúrion  -a m (ū) pri starih Rimljanih poveljnik centurije, stotnik ♪
  17.      cénzor  -ja m (ẹ̑) kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor ◊ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov ♪
  18.      cénzorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cenzorje: opravljati cenzorsko službo; cenzorska strogost / ekspr. urednik je precej uporabljal cenzorske škarje mnogo popravljal, krajšal ♪
  19.      cenzúra  -e ž (ȗ) uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro; dati, poslati članek, rokopis v cenzuro; pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; filmska cenzura; preventivna cenzura časopisov; uvedba cenzure nad radiom in televizijo / pisemska cenzura // urad za tako pregledovanje: biti v službi pri cenzuri / cenzura je članek zavrnila ◊ rel. cerkvena poboljševalna kazen ♪
  20.      cenzúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na cenzuro: cenzurni predpisi; cenzurni urad / cenzurni rokopis ♪
  21.      cenzuríranje  -a s (ȋ) glagolnik od cenzurirati: strogo cenzuriranje dramskih del ♪
  22.      cenzurírati  -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati cenzuro: cenzurirati članke, filme, knjige / zapornikom so cenzurirali vsa pisma // pri cenzuri izločiti, prepovedati: oblast je dve kitici pesmi cenzurirala, češ da imata protidržavno ost cenzuríran -a -o: v drugi izdaji je avtor znova vstavil cenzurirane odstavke prve izdaje; cenzurirana verzija pesmi ♪
  23.      cenzúrka  -e ž (ȗ) žarg., film. filmska predstava za izbran krog ljudi, da se oceni primernost filma ♪
  24.      cénzus  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico // publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino 2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo ♪
  25.      čénča  -e ž (ẹ̑) nav. mn., ekspr. neresnična vest, izmišljotina: to so navadne čenče; ne verjemi tem čenčam; pripovedovati, raznašati čenče; to so same babje čenče; prazne čenče // vsebinsko prazno govorjenje: bile so zatopljene v svoje čenče // nav. ed. klepetav človek: ti si prava čenča; vem, da bo molčal, saj ni čenča ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA