Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (476-500) 
- disharmóničen -čna -o prid. (ọ́) neskladen, neubran: konec novele je disharmoničen; disharmonična predstava ♪
- disonánčen -čna -o prid. (ȃ) disonanten: disonančni akordi / disonančen gledališki repertoar ♪
- dispéptičen -čna -o (ẹ́) pridevnik od dispepsija: dispeptične težave ♪
- dispnóičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na dispnoo: dispnoičen bolnik / dispnoično dihanje ♪
- distánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na distanco: distančno presojanje stvari ♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih; geom. distančni obrazec obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu ♪
- distrófičen -čna -o (ọ́) pridevnik od distrofija: distrofičen otrok ♪
- ditirámbičen -čna -o prid. (á) knjiž. navdušen, zanosen: ditirambično pismo / ditirambična radost in vznesenost ♪
- diurétičen -čna -o prid. (ẹ́) farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj; diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila ♪
- divergénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od divergenca: divergenčen pojav ♪
- divinatóričen -čna -o (ọ́) pridevnik od divinacija: divinatorična sposobnost ♪
- dizentêričen -čna -o prid. (é) med. ki ima grižo; grižav: dizenteričen bolnik ♪
- dláčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dlako: dlačna barva / dlačni čopič ♦ anat. dlačna čebulica ♪
- dnévnopolítičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na dnevno politiko: njegova umetnost ni služila dnevnopolitičnim geslom; dnevnopolitični interesi ♪
- dníčen -čna -o prid. (ȋ) 1. redko ki raste na dnu, pri tleh: dnični listi 2. nar. ki leži v dniki: njive, ki niso preveč dnične, so že zorane ♪
- dobrosŕčen -čna -o prid. (ȓ) ki je dobrega srca: dobrosrčen človek; ženica je zelo dobrosrčna ♪
- docènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od izrednega profesorja: izvolili so ga za docenta; docent na filozofski fakulteti; razpisati delovno mesto docenta ♦ ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila ♪
- docêntka in docéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od docent: docentka pravne fakultete ♪
- docêntski in docéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od docent: docentski naslov ♪
- docentúra -e ž (ȗ) naslov ali služba docenta: dobiti, doseči docenturo; univerzitetna docentura / dohodki od docenture ♪
- dogmátičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na dogmo: to je dogmatični nauk cerkve; dogmatična definicija / dogmatična določba, kritika / dogmatično maličenje marksizma 2. nav. slabš. ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja: pouk ne sme biti dogmatičen; dogmatično mišljenje, ravnanje; njegovo dogmatično stališče je bilo stvari v škodo / povedal je svoje mnenje v dogmatičnem tonu dogmátično prisl.: dogmatično trditi ♪
- doklícen -cna -o (ȋ) pridevnik od doklic: doklicna razdalja ♪
- dokomólčen -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) ki sega do komolcev: dokomolčne rokavice / dokomolčni rokavi ♪
- dokônčen -čna -o prid. (ó) 1. narejen, izveden do konca: pripraviti dokončni načrt; dokončen proizvod; dokončna montaža / dokončna zmaga / delo dobiva dokončno podobo 2. ki se ne da spremeniti; nepreklicen, neovrgljiv: odločba ustavnega sodišča je dokončna; sodba je dokončna / ustvaril si je dokončno mnenje; zavzeti dokončno stališče ∙ publ. o tem pojavu znanstveniki še niso izrekli dokončne besede pojav še ni popolnoma raziskan dokônčno prisl.: dokončno oblikovati; kdo bo o tem dokončno odločal? športno igrišče je treba dokončno urediti; dokončno redigirana drama; sam.: nočem trditi kaj dokončnega; ni še nič dokončnega ♪
- dokumentáričen -čna -o prid. (á) dokumentaren: dokumentarično gradivo / njegove ugotovitve imajo dokumentaričen pomen; razstava ima dokumentarično vrednost dokumentárično prisl.: delo dokumentarično prikazuje zgodovinske dogodke ♪
- dolgojezíčen -čna -o [u̯g] prid. (ȋ) ekspr. ki veliko govori, opravlja: kaj vse so si izmislile te dolgojezične ženske ♪
351 376 401 426 451 476 501 526 551 576 
