Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (4.226-4.250)


  1.      formíranje  -a s (ȋ) glagolnik od formirati: dokončno formiranje kipa / vplivati na formiranje cen; proučiti formiranje dohodkov / formiranje partizanskih enot / formiranje novega človeka; skrbeti za vzgojo in formiranje strokovnjakov ♪
  2.      formírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena ♪
  3.      fórmula  -e ž (ọ̑) 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule ♦ bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula // kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli / kemijska formula 2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze 3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti ♪
  4.      fórum  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi // publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev 2. javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu ♪
  5.      fosilizírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje ♪
  6.      fótodokumentácija  -e ž (ọ̑-á) zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem: knjigi je priložena obširna fotodokumentacija // zbiranje, pripravljanje take zbirke: organizirati fotodokumentacijo ♪
  7.      fotográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv fotográfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral ♪
  8.      frákcija  -e ž (á) 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. s prilastkom tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke: socialnodemokratska frakcija v parlamentu 3. fiz. s frakcioniranjem ločena sestavina zmesi: frakcije nafte 4. grad. sipki material, katerega zrna imajo približno isto velikost: nova gramoznica zadošča za gradbene potrebe, primanjkuje le še najdrobnejše frakcije do 3 mm ♪
  9.      frakcionáš  -a m (á) pripadnik frakcije 1: odstraniti iz stranke frakcionaše; zagrizen frakcionaš // slabš. kdor povzroča neenotnost skupine ali stranke: on je večen frakcionaš ♪
  10.      fránko  prisl. (ȃ) ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje ♪
  11.      franšíza  -e ž (ȋ) ekon. pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica odbije od izplačila: dogovoriti se za vrsto franšize / integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila ♪
  12.      fráza  -e ž (á) 1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica: govoril, ponavljal je stare fraze o demokraciji; topil se je od prijaznih fraz; slepili so jih s patriotičnimi frazami / geslo je postalo le modna fraza / oguljene, prazne, puhle fraze; ekspr. to, kar govoriš, so same fraze // besedna zveza, primerna za določene prilike: predstavil se je z izbranimi frazami; vljudnostne fraze 2. lingv. besedna zveza s samostojnim, od sestavljajočih jo besed različnim pomenom; rečenica, reklo: rabiti, razložiti fraze 3. muz. najmanjši del skladbe, ki tvori melodično in ritmično celoto: vsako frazo je lepo izdelal; dvotaktna fraza ♪
  13.      frazêrstvo  -a s (ȇ) slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno fraz, puhlic: odklanjati frazerstvo v umetnosti; svojo strahopetnost je skrival za frazerstvo in junačenje; ceneno, puhlo frazerstvo / politično frazerstvo stranke ♪
  14.      frčánje  -a s (ȃ) glagolnik od frčati: frčanje svinčenk / beg in frčanje kokoši na vse strani / v teh letih se pri deklicah že začne frčanje ♪
  15.      frčáti  -ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim ♪
  16.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
  17.      frekvénten  -tna -o prid., frekvéntnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma veliko frekvenco, pogosten: upošteval je le frekventne primere; zelo frekventen in slaboten pulz / publ. ukinitev manj frekventnih avtobusnih prog uporabljanih, izkoriščenih ♪
  18.      frekvéntnost  -i ž (ẹ̑) 1. pogostnost, frekvenca: frekventnost obravnavanega pojava 2. publ. uporabljanost, izkoriščenost: visoka frekventnost glavnih cest ♪
  19.      fríz  -a m (ȋ) arhit. 1. del antičnega templja med arhitravom in zatrepom, navadno plastično okrašen in obarvan: partenonski friz 2. vodoraven, plastično ali slikarsko okrašen pas, ki zaključuje ali poživlja zlasti stene: figuralen, pozlačen friz; fasade s stebri, zidci in frizi; dvorana s frizom z zgodovinskimi prizori ♪
  20.      frizúra  -e ž (ȗ) določena ureditev, razporeditev las, pričeska: ima preprosto frizuro; spremeniti si frizuro / gladka, košata frizura / bubi frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi ♪
  21.      fŕkalica  -e ž (r̄) nav. mn., nar. zahodno razpočeno praženo koruzno zrno: pri ognju se boš grel in frkalice jedel ♪
  22.      frlíca  -e ž (í) nar. šala, čenča: Ali bi jo naj zato ubil, ker ima Zoltan dolg jezik in je neprestano v teh frlicah (F. Godina) ♪
  23.      frlínka  -e ž (ȋ) bot. užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke; velika zraščenka ♪
  24.      frníkola  tudi frníkula -e ž (ȋ) steklena ali lončena kroglica za igranje otroške igre: frnikola se je zatrkljala v jamico; poriniti frnikolo; otrok se vrti kakor frnikola / otroci se igrajo na dvorišču frnikole se frnikolajo ♪
  25.      frontálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno ♪

   4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA