Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (406-430)

406.      decentralizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje decentralizíran -a -o: decentralizirana uprava ♪
407.      decrescéndo  [dekrešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje tišje: igrati decrescendo decrescéndo -a m postopno upadanje jakosti: skladba se konča z decrescendom ♪
408.      dédičen  -čna -o prid. (ẹ̑) zastar. deden: dedična posest / dedična obolelost ♪
409.      defetístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na defetizem, malodušen: očitali so mu defetistično politiko umika; defetistična propaganda ♪
410.      deflacionístičen  -čna -o prid. (í) redko deflacijski: deflacionistična politika ♪
411.      degolístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na francoskega generala de Gaulla: degolistični režim; degolistična politika / degolistično gibanje ♪
412.      déiktičen  tudi deíktičen -čna -o [prva oblika dejk-] prid. (ẹ́; í) ped., v zvezi deiktična metoda metoda demonstracije ♪
413.      deístičen  -čna -o (í) pridevnik od deizem: deistična filozofija ♪
414.      dekabrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dekabriste: dekabristično gibanje ♪
415.      dekadénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) dekadenten: dekadenčna literatura, slika; dekadenčne pesmi / dekadenčni plesi ♪
416.      dekádičen  -čna -o prid. (á) mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadični številski sistem; dekadično število ♪
417.      deklamatóričen  -čna -o prid. (ọ́) 1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski 2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza ♪
418.      dekoncentrácija  -e ž (á) prenehanje, odprava koncentracije: dekoncentracija vojaških enot / dekoncentracija oblasti, poslov / dekoncentracija pozornosti ♪
419.      dekoncentracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekoncentracijo: dekoncentracijske sile v razvoju industrije ♪
420.      dekoncentrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti koncentracijo: dekoncentrirati vojaške enote / pogoste motnje pri snemanju so igralce dekoncentrirale dekoncentríran -a -o: zaradi zračnih napadov je morala biti industrija dekoncentrirana ♪
421.      delávničen  -čna -o (ȃ) pridevnik od delavnica: delavnično poslopje ♪
422.      délničen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od delnica: delnični odrezek ♪
423.      demokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi ♦ polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem demokrátično prisl.: ravnati demokratično; demokratično izvoljeni predstavniki; demokratično usmerjen človek ♪
424.      demóničen  -čna -o prid. (ọ́) demonski: demoničen človek / demoničen smehljaj; demoničen značaj / demonični čar; nanj je imel demoničen vpliv; demonična in nepremagljiva moč; sam.: nekaj demoničnega je bilo v njej ♪
425.      demótičen  -čna -o prid. (ọ́) arheol., v zvezi demotična pisava poenostavljena hieratska pisava v starem Egiptu ♪
426.      dendrítičen  -čna -o prid. (í) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritični kristali; dendritičen razcep ♪
427.      dentístičen  -čna -o (í) pridevnik od dentist: dentistična praksa ♪
428.      descendénca  -e ž (ẹ̑) 1. jur. sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati descendenco družine 2. biol. evolucija: nauk o descendenci ♪
429.      descendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendenčno razmerje / descendenčna teorija ♪
430.      descendènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) jur. sorodnik v ravni črti naprej, potomec: ascendenti in descendenti ♪

   281 306 331 356 381 406 431 456 481 506