Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (3.601-3.625)


  1.      delováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile // prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno 2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji 3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala // navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile delujóč -a -e: še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven ♪
  2.      déloven  -vna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delo: a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki z družbenimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost družbenih služb; delovna skupnost samoupravni organ, ki ga sestavljajo vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo ● tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi ◊ adm. delovni nalog pismeni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; jur. delovno pravo pravni predpisi, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav délovno prisl.: delovno oblečen ♪
  3.      demagóg  -a m (ọ̑) 1. kdor si z lažnimi obljubami, trditvami želi pridobiti zaupanje ljudi in s tem politično moč: bil je političen avanturist in demagog; obeti demagogov 2. pri starih Grkih ugleden govornik, ki vpliva na ljudstvo in vodstvo države ♪
  4.      demagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demagoge ali demagogijo: demagoška agitacija; demagoško besedičenje; demagoška gesla / demagoški izpadi hujskaški, podpihovalski demagóško prisl.: govorniki so se hoteli demagoško prikupiti delavcem ♪
  5.      demobilizíranec  -nca m (ȋ) kdor je odpuščen iz vojaške službe: demobiliziranci se vračajo domov ♪
  6.      demokrát  -a m (ȃ) 1. pristaš demokracije: spori med demokrati in monarhisti // član demokratske stranke: v odboru so demokrati in republikanci / krščanski, socialni demokrat 2. demokratičen človek: bil je demokrat in je sovražil ukazovanje ♪
  7.      demokrátski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na demokracijo; demokratičen: demokratska država, republika / demokratske ideje, pravice; demokratska misel; demokratske sile; demokratsko načelo 2. nanašajoč se na demokrate: demokratska stranka ♪
  8.      demonstrácija  -e ž (á) 1. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak protesta: demonstracije so potekale brez incidentov; prirejati demonstracije; delavska, politična demonstracija; množične demonstracije; demonstracije proti vojni 2. nazorno prikazovanje pojava ali predmeta in njegove uporabe: predavanja spremljajo praktične demonstracije; priredili so uspešno demonstracijo novih preparatov; demonstracija elektronskega računskega stroja ♦ ped. metoda demonstracije metoda, pri kateri učitelj kaže učencem stvari in postopke, s katerimi jih želi seznaniti // izražanje, prikazovanje česa sploh: demonstracija izdelkov na razstavnem prostoru; zunanja demonstracija občutij; slikarju je šlo za demonstracijo bede; to je bila demonstracija sile / vojne demonstracije grozilno zbiranje oboroženih sil na meji sovražne države ♪
  9.      denár  -ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih 2. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar ● ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi ◊ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja ♪
  10.      denáren  -rna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki ♦ ekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi 2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši denárno prisl.: tudi denarno ga je podpiral ♪
  11.      denárnica  -e ž (ȃ) 1. majhna, torbici podobna priprava za nošenje bankovcev in kovancev: izgubiti, najti denarnico; usnjena denarnica ∙ ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. ti gospodje imajo debele denarnice veliko denarja; hotel ni primeren moji denarnici cene v njem so zame previsoke 2. zastar. blagajna: plačati pri denarnici / kupili so mu hišo iz občinske denarnice ♪
  12.      denárniški  -a -o (ȃ) pridevnik od denarnik: bil je tipičen predstavnik denarniške družbe ♪
  13.      deníkinec  -nca m (ȋ) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Denikina: potolčeni od rdečih čet so se denikinci umikali ♪
  14.      dentístovski  -a -o prid. (ȋ) redko dentističen: dentistovski poklic ♪
  15.      deontologíja  -e ž (ȋ) knjiž. predpisi, ki urejajo dolžnosti določenega stanu, poklica: pravna, zdravniška deontologija ♪
  16.      depó  -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo; depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog ◊ voj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu ♪
  17.      depopulácija  -e ž (á) upadanje števila prebivalcev na določenem področju: v posameznih občinah je čutiti depopulacijo; industrializacija je pospešila depopulacijo hribovitih pokrajin; zaradi depopulacije je ostalo veliko zemlje neobdelane ♪
  18.      deportácija  -e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča ♪
  19.      deportírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran ♪
  20.      depozít  -a m (ȋ) 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambo ◊ jur. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti ♪
  21.      deprésor  -ja m (ẹ̑) kem. kemikalija za zmanjšanje aktivnosti reagentov: močen depresor ♪
  22.      deráč  -a m (á) močen podočnik pri zvereh: volk je zasadil derače ovci v vrat ♪
  23.      dêrbi  tudi dêrby -ja [-bi] m (ȇ) 1. dirka plemenskih jahalnih ali kasaških konj, ki se prireja enkrat letno: na letošnjem derbiju je zmagala kobila Rožica; jahalni, kasaški derbi 2. odločilno tekmovanje med starima (športnima) tekmecema, zlasti krajevnima: finalni, krajevni derbi; rezultat derbija / v derbiju kola se je šahovska partija končala neodločeno; neskl. pril.: derbi srečanje, tekma ♦ obl. derbi vzorec luknjičast vzorec na kapici in ob opetniku športnega čevlja ♪
  24.      derivácija  -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod ♪
  25.      derivacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na derivacijo: derivacijski sistem pri hidrocentrali ♪

   3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA